Franja

dél part; (delež) share; portion; (kos) piece; (obrok) ration, portion; (odsek ipd.) section, division

dober dél prebivalstva a good many of he population
nadomestni dél spare part, spare
največji dél the greater part
velik dél a great (ali a good) deal
sestavni dél component, (zmesi) ingredient; (zvezek knjige) volume
sprednji dél front
to je dél mojih dolžnosti it is part of my duties
dobil je pošten dél he came in for a good share
pripasti komu kot dél (delež) to fall to someone's share
razrezati na dva déla to cut in two
jaz, za moj dél I for my part; I, personally; as for me

dél parte f ; porción f cuota f

deli sveta (las cinco) partes del mundo
gornji, spodnji del parte superior, inferior
nadomestni del pieza f de recambio (ali de repuesta)
manjši, večji del la menor parte, la mayor parte
sestavni del componente m (f), parte f integrante
del (zvezek) (knjige) tomo m, volumen m

dēlābor -lābī -lāpsus sum

1. z višine (z)drčati (zleteti, šiniti, švigniti, [švigati]), spustiti (spuščati) se, pasti (padati), zdrkniti iz (s) česa: superas delapsa per auras Pallas adest O., fixam refert delapsa (columba) sagittam V., aquilla leniter delapsa Suet. Izhodišče v abl.: d. caelo V., L. ali Olympo O., curru V., gradibus nitidis O., vitta fronte delapsa Sil., d. equo T., Iust.; s praep.: d. de caelo L., O., signum de caelo delapsum V., O., de manibus delapsa arma Ci., aetheriis delapsus Somnus ab astris V., d. ab aethere O., ab excelsā praeceps delapsa fenestrā Tib., d. ex equo L., e caelo Lact.; z dat.: serta capiti delapsa V., delapsa corona capiti Sil.; z adv.: saxa fortuito superne delapsa sunt Suet. Smer: d. Lemnon Val. Fl., in flumen Ci., in terram Lucr., O., in alam (v pazduho) Cels., stercus eo delapsum Cels.; occ. (o rekah) dol, iz (s) česa teči, steči: flumen … delabens Etruscum in mare H., Nilus lato delapsus in alveo O., Garumna ex Pyrenaeo monte delapsus, flumina ab Alpibus delapsa, duo flumina diversis fontibus et aliunde delapsa Mel.

2. pren.
a) iziti (nastati) iz česa: illa sunt ab his delapsa plura genera (vocum) Ci.
b) zaiti (zahajati) v kaj, zabresti v kaj, zabloditi v kaj: in hoc scurrile vitium, in turpitudinem, in eas difficultates, ut … Ci., cum id assequi non potuissent, istuc potissimum sunt delapsi Ci., in idem genus morbi d. Ci. ep. za isto boleznijo zboleti, d. ad aequitatem Ci. ep. nagibati se k … , eo magis delabor ad Clodiam Ci. ep. se nagibljem h Klodiji (= k nakupu njenega vrta), in syllogismum d. Q., specie religionis in ambitionem d. T. pod pretvezo bogočastja v častihlepne naklepe zabloditi, ad inopiam, ad impatientiam d. T.; poseb. v govoru ali pismu zaiti, zastraniti: a sapientium familiaritatibus ad vulgares amicitias oratio nostra delabitur Ci., ad praecipiendi rationem delapsa est oratio mea Ci., in istum sermonem d. Ci., scribere saepe aliud cupiens delabor eodem O.; pesn.: medios delapsus in (med) hostes V.

delantera ženski spol sprednji del

cocer (ali tomar) la delantera a uno dobiti prednost pred kom; prekositi koga; iti pred kom

délati to work, to be at work; to do; to make; to manufacture; (biti zaposlen) to be employed (funkcionirati) to function

težko délati to toil, to labour
délati za koga to work for someone
kaj delaš (sedajle)? what are you doing (now)?
délati v akordu to be a pieceworker, to do piecework
nimam kaj délati I have no work to do
délati kot črna živina to work like a nigger (ali like a slave)
delati na čem to work on something, to be busy with something, to be engaged on something
délati po navodilih to act (ali to proceed) according to instructions (ali as instructed), to follow the instructions
on dela le za svojo korist he looks only after his own interests
prekomerno délati to overwork someone
délati napake to make mistakes
délati krivico komu to do wrong to someone
délati za vsakdanji kruh to work for one's daily bread
on dela na svojo roko figurativno he is not authorized to act; pogovorno he's acting off his own bat
dela po svoji mili volji he has his own way, he pleases himself
površno délati to botch, to bungle
délati kot mravlja a to be busy as a bee
délati sitnosti to cause trouble
délati težave to make difficulties
stroj dela the machine is working (ali running)
stroj ne dela (je brez dela) the machine is idle, (je pokvarjen) the machine is out of order
trdo délati to work hard, to labour, to toil, to drudge
pri kom si dajete délati obleke? who is your tailor?
dan se dela it is dawn, it is daybreak, day is dawning
délati se (pretvarjati se) to pretend, to make pretence, to feign
dela se bolnega he pretends to be ill
dela se neumnega he plays the fool
dela se gluhega he pretends he is deaf
délati se norca iz koga to make fun of someone, to make a fool of someone
dela se bogatega he pretends to be rich, he makes believe he is rich
delal sem se jeznega I pretended to be angry
delal se je, kot da ničesar ne vidi he pretended to see nothing
kdor ne dela, naj ne jé arhaično no mill, no meal

délati travailler, faire, agir

dan se dela le jour se lève (point)
delati se kot bi feindre, affecter, simuler, faire semblant
delati se bolnega prétendre être malade, se prétendre malade
delati se uradnega prendre une mine officielle (ali un air professionnel)
delati se užaljenega prendre un air (ali se montrer) vexé, offensé
delati se neumnega faire le fou, le bouffon, le pitre; se livrer à des bouffonneries, n'être pas sérieux
delati se norca se moquer de, se payer la tête de
delati se važnega faire l'important
grdo delati maltraiter
trdo delati travailler d'arrachepied (ali comme un nègre, comme un galérien); familiarno trimer, boulonner, turbiner, bosser dur, se crever

délati trabajar; hacer ; (stroj) funcionar

delati na akord trabajar a destajo
težko delati trabajar rudamente
delati kot črna živina trabajar como un negro
delati za štiri trabajar por cuatro
delati na čem trabajar (ali ocuparse) en a/c
delati se gluhega hacerse el sordo
nimam kaj delati no tengo nada que hacer
dan se dela está amaneciendo
dvigalo ne dela el ascensor no funciona
to dela nalašč lo hace a propósito
delati se nevednega afectar ignorancia

délavec worker (zlasti ZDA); (tovarniški) workman, pl -men; labourer; hand; help

délavec na farmi farmhand
duševni délavec intellectual
izučen délavec skilled workman, specialist
neizučen délavec unskilled workman, hand, help
délavec pri stroju operator
težak délavec heavy worker
ročni délavec manual worker
neročni (pisarniški itd.) délavec žargon white-collar worker, blackcoated worker
priučen délavec semi-skilled worker, ZDA on-the-job trained worker
pristaniški délavec docker, dockyard labourer, ZDA longshoreman
sezonski délavec seasonal worker
délavec zdomec migrant worker
izpreti svoje délavce to lay off ali VB to stand off one's workmen
odpustiti svoje délavce to dismiss one's workmen, pogovorno to sack ali to fire one's workmen
za polni delovni čas zaposleni délavec full-timer
za polovični čas part-timer

délavec travailleur moški spol , ouvrier moški spol

kvalificiran delavec ouvrier qualifié
cestni delavec cantonnier moški spol
duševni delavec travailleur intellectuel
gradbeni delavec ouvrier du bâtiment
kosovni (akordni) delavec ouvrier à la tâche (ali à la pièce, aux pièces)
nočni delavec travailleur de nuit
pomožni delavec manœuvre moški spol
pristaniški delavec docker moški spol, débardeur moški spol
progovni delavec ouvrier de la voie
sezonski delavec (travailleur) saisonnier moški spol
težki delavec travailleur de force, homme de peine, manœuvre lourd
tovarniški delavec ouvrier moški spol d'usine
železniški delavec cheminot moški spol, ouvrier des chemins de fer

délavec obrero m , trabajador m

ročni delavec trabajador manual
gozdni (tekstilni, strokovni, industrijski, kvalificirani) delavec obrero forestal (textil, especializado, industrial, cualificado)
akordni delavec obrero a destajo, destajista m, destajero m
delavec, ki dela na domu trabajador a domicilio
poljski delavec obrero agrícola, obrero rural
gradbeni delavec obrero del ramo de la construcción
kovinarski delavec obrero del metal (ali metalúrgico)
sezonski delavec trabajador estacional, trabajador de temporada; temporero m
tuj delavec trabajador extranjero (ali forastero)
zdomski delavec obrero emigrante

délavnik día m laborable; día m de trabajo

ob delavnikih (en) los días laborables (ali de (la) semana)

délavski labour; workers'

délavska četrt (mestna) work ing-class district
délavsko društvo workers' association (ali union)
délavska družina worker's family, workingclass family
délavsko gibanje labour movement
délavska (stanovanjska) kolonija workers' hostels, labour colony
délavsko (nezgodno) zavarovanje workers' (accident) insurance
délavski odbor workers' committee
délavski razred working class
délavsko samoupravljanje workers' self-management
délavski síndikat trade union, trades union
délavski sloji working classes
délavski stan the working class
délavsko stanovanje workman's dwelling
délavski svèt workers' council, works council, wage earners' council
délavska stranka VB Labour Party
délavsko vprašanje labour question
délavski zastopnik labour representative
délavska zveza working men's trade union
délavska kontrola workers' supervision

délavski obrero

Delavski dom Casa f de los obreros
delavsko društvo (gibanje) centro m (movimiento m) obrero
delavska (mestna) četrt (kolonija) barriada f (colonia f) obrera
delavska stranka partido m obrero, partido laborista
delavski razred clase f obrera
delavska brigada brigada f de obreros
delavsko vprašanje (samoupravljanje) cuestión f (autogestión f) obrera
delavski zastopnik (vlak, svet, sindikat) representante m (tren m, consejo m, sindicato m) obrero
delavski voditelj dirigente m obrerista
delavsko zavarovanje seguro m (ali seguridad f) laboral
delavska zaščita protección f laboral
delavska univerza universidad f obrera

dēlectō -āre -āvī -ātum (intens. glag. dēlicere)

1. privabljajoč s prave poti odvračati, privabljati, zavajati, kje zadrževati, kje držati: me Apollo ipse delectat Enn. ap. Non., Fabius incepit eum hostem delectare Quadr. ap. Non., ibi oves delectato Ca.

2. pren.
a) duševno privabljati, mikati, veseliti, razveseljevati, zabavati, zanimati: quae (vulgaris amicitia) tamen ipsa et delectat et prodest Ci., ut doceat, moveat, delectet (orator) Q.; z abl. causae: imagines non solum pictorum artificio delectant, sed etiam commemoratione hominum Ci., corporis pulchritudo delectat hoc ipso, quod … Ci.; brezos. s subjektnim inf.: quia delectat Veneris decerpere fructum O., in epistulis … delectabit ne hoc quidem neglectum reliquisse Q., ita enim delectabit emisse (kup) Plin. iun.; trans.: d. mentem Enn., Pamphilam arcesse, ut delectet hic nos Ter., ludi homines delectant Ci., certe licuit Tusculi se in otio delectare Ci. ep., me magis de Dionysio delectat Ci. ep. mene knjiga o Dioniziju bolj zabava, dicunt … custodes ovium carmina … delectatque deum H., dictus est artificiosis rebus se delectare Vitr., si te nomina delectant Iuv.; ille incredibile est quam me delectavit in omni genere (v vsakem oziru) Ci. ep., in alio sua quemque natura delectat Plin. iun.; interea cum Musis nos delectabimus Ci.; s subjektnim inf.: si ques (= qui) homines sunt, quos delectat populi Romani res gestas describere Ca., quam delectabat eum defectiones solis et lunae multo ante nobis praedicere! Ci., me pedibus delectat claudere verba H., aedificare casas … si quem delectet barbatum H.
b) med. zabavati se, naslajati se s čim, razveseljevati se, veseliti se česa, veselje imeti s čim, delectari (ab) aliqua re ali (ab) aliquo tudi = pogodu (všeč) je kaj ali kdo komu: delectatur etiam senectus procul eas (voluptates) spectans Ci., existimo te minus ab eo delectari, quod … Ci., Turpilione Ambivio magis delectatur, qui … Ci., neque minus Plato delectatus est Dione N., cum poëticis multis verbis magis delecter quam utar Varr., populus ludis magnopere delectatur Ci., delectari multis inanibus rebus Ci., imperio C., quibus (iumentis) maxime Galli delectantur C., delectabere … carminibus H.; ut ne criminibus aut inferendis delectetur aut credat oblatis Ci.; in hac inani prudentiae laude delector Ci. ep., in hoc admodum delector, quod … Ci.; cum Musis solitus est delectari Hyg.; z inf.: Aug., vir bonus et prudens dici delector H. veseli me, da me imenujejo … , rad se dajem imenovati … , quae delectaris bibere humanum sanguinem Ph. ki rada piješ; z ACI: quibus peregre manere gratiam delector Plin. iun. — Dep. soobl. dēlector -āri: Petr.

dēlēctus, v najboljših rokopisih tudi dīlēctus, -ūs, m (dēligere oz. dīligere)

1. (iz)volitev, izbiranje, izbor: utrumque tibi nunc dilectum para Pl., delectus in gregibus Varr., omnium rerum dilectus, dil. iudicum, dil. bonorum et malorum Ci., de eius (Catilinae) dilectu Ci. njegovi izbranci, acceptorum autem beneficiorum sunt dilectus habendi Ci. prejete dobrote pa je treba izbirati, habere dilectum verborum Ci. gledati na natančnost pri izbiranju izrazov, delectum rerum verborumque agere Q. izbirati … besede, pecori delectus idem est equino V., (Cicero) primus … verbis delectum adhibuit T., sine ullo dilectu Ci. ali nullo dilectu O. ali nullo delectu Suet.; naspr.: cum delectu Plin., Plin. iun.; nullus adhibitus dilectus, dilectu habito, non sine magno ordinum hominumque dilectu Suet.

2. occ. (voj.) (le v obliki dīlēctus)
a) nabiranje vojakov, nabor, novačenje: dil. provincialis Ci. ep. v provinci, superbus Ci., acerbus L., dilectum habere Ci., C., S., L., T. ali agere Plin. ali instituere Auct. b. Alx. novačenje imeti, izvajati, prirediti, dilectus acerbe actus L. epit., dilectum conficere L.; v pl.: servorum dilectus habebantur Ci., novis dilectibus … multos contraxit N., dil. libertinorum Auct. b. Afr., iuniorum Cu.; neque dilectus agere nec copias contrahere Q., ad dilectus agendos T.
b) met. nabrani vojaki: e Britannico dilectu octo milia sibi adiunxit T., sex milia Delmatorum, recens dilectus T.

dēlēniō (dēlīniō) -īre -īvī (-iī) -ītum docela olajšati, utešiti, umiriti (umirjati), mamiti, pridobi(va)ti koga, nakloniti (naklanjati) si koga, prikupiti se komu, očarati koga: Pl., Tit. ap. Non., delenire dolorem his remediis Ph., dolentem H., animos, iras L., milites blande appellando Ci., mulierem, genus hominum, aliquem blanditiis Ci., scribas accensosque pretio deliniat Ci., delenire muneribus multitudinem Ci., munere plebem L., barbarico Midan carmine O., Sirenum cantu deleniti Q., deliniri illecebris voluptatis ali blanditiis voluptatum Ci., animum adulescentis pellexit iis … rebus, quibus illa aetas capi ac deleniri potest Ci.

délež part ženski spol , portion ženski spol , quote-part ženski spol

delež dati komu pri čem faire participer quelqu'un à quelque chose; intéresser quelqu'un à (dans) quelque chose
dedni delež part ženski spol (portion ženski spol) d'héritage, émolument moški spol
delež pri dobičku part ženski spol de bénéfice
dolžni delež (pravno) réserve ženski spol (légale ali héréditaire)

délež parte f ; porción f

levji delež parte del león
dedni delež parte f (ali porción f) de la herencia
delež pri dobičku parte f del beneficio; participación f en los beneficios

dēlīberātiō -ōnis, f (dēlīberāre)

1. premišljanje, razmišljanje, tehtanje, preudarjanje, posvetovanje: consilii capiendi d. Ci. o sklepu, ki ga je treba narediti, difficilis est d., quemnam bello praeficiendum putetis Ci., res cadit in deliberationem ali res habet deliberationem Ci. stvar je treba premisliti, deliberationes habebat domi de re publica Ci. posvetoval se je o … , deliberatio omnis haec est, si … Ci. pri tem gre le za vprašanje, fuerit ista eius d. L., tenuit eum et de Hannibale d. L., privata d. Q.

2. ret. posvetovalni govor: Ci. (De orat. I, 6, 22), Q. (II, 21, 18).

dēlībērō -āre -āvī -ātum (pravzaprav *dēlībrō, odtehtati, iz dē in lībra)

1. (pre)tehtati, premisliti (premišljati), razmisliti (razmišljati), preudariti (preudarjati), posvetovati se: ego amplius deliberandum censeo Ter., consilium fidele deliberanti dare Ci. še preudarjajočemu = neodločnemu, diem ad deliberandum sumere C. ali noctem ad deliberandum postulare Ci., deliberandi sibi spatium relinquere ali postulare Iust. čas (rok) za premišljanje, quinque dierum spatium ad deliberandum sumere L., deliberando tempus terere L., deliberare, non haesitare Q.; cum adversario quasi d., cum ea parte animi d. Ci.; d. de bello, de maxima re, bis de eadem re Ci., de summa rerum C., de Corintho cum imperatore Romano L., cum … ibi de rebus deliberaretur N., d. tecum coram potius quam per litteras de salute nostra Ci. ep.; ita Sardinianos inter Zmyrnaeosque deliberatum T.; trans.: delibera hoc, dum ego redeo Ter., ea deliberanda non sunt Ci., re deliberata C., omnia cum amico delibera Sen. ph.; z odvisnim vprašanjem: deliberet, velitne an non Ter., utri potissimum consulendum sit, deliberetur Ci., utrum honestum an turpe sit, deliberari solet Ci., deliberatur de Avarico, incendi placeret an defendi C., deliberaturi, quid potissimum peterent Cu., deliberas mecum, quemadmodum pecunia … salva sit Plin. iun.; deliberari potest z odvisnim vprašanjem = dvomljivo utegne biti: ex eo deliberari poterit, ducenda necne alvus sit Cels.; deliberari non (neque) potest z odvisnim vprašanjem = (in) ne more biti dvoma: M. Aemilius, qui peior an ignavior sit, deliberari non potest S. fr. čigar nesposobnost je brez dvoma večja kakor njegova zloba, neque enim, maneatis an abeatis hinc, deliberari potest L.; podobno nemo deliberat z ACI: eos merito torqueri, qui deum nesciunt, nisi profanus nemo deliberat Min. nihče … ne dvomi, da … ; non (nec) ultra del. s quo minus (= quin): nec ultra deliberatum, quo minus non quidem extrema decernerent … , sed … T. niso se dalje pomišljali storiti tudi najskrajnejši sklep, a …

2. (po daljšem preudarjanju) odločiti se, skleniti, ukreniti: deliberatā morte ferocior H.; večinoma z inf.: iste certe statuerat atque deliberaverat non adesse Ci., mihi deliberatum et constitutum est ita gerere consulatum … Ci., certum est deliberatumque, … omnia … audacter libereque dicere Ci., sic habuisti statutum cum animo ac deliberatum omnes iudices reicere Ci.; redkeje z ACI: statui mecum ac deliberavi esse magnam materiam Plin. iun., deliberatum est id quoque lenius vindicari Amm. Od tod adj. pt. pf. dēlīberātus 3 določen, odločen (-ena -eno), odrejen: non illi quidquam deliberatius fuit quam me evertere Ci. ep., instructius deliberatiusque fore arbitramur Gell.

3. occ. za svet vpraš(ev)ati koga, poseb. kako preročišče: delecti Delphos deliberatum missi sunt, qui consulerent Apollinem, quo … duce uterentur N., deliberantibus Pythia respondit N., deliberanti consilium dare Aug.