Franja

Freudenschrei, der, einen Freudenschrei ausstoßen krikniti od veselja

Freudensprung, der, einen Freudensprung machen poskočiti od veselja; Freudensprünge machen skakati od veselja

Freudentränen, pl, solze radosti/veselja; Freudentränen vergießen jokati od radosti/veselja

frfotáti to flutter; to flitter; (sem in tja, metulj) to flit

frfotáti od... do... to flit from... to...
frfotáti od ene službe do druge to flit from one job to another

friggere^*

A) v. tr. (pres. friggo) cvreti, pražiti:
friggere il pesce, le uova cvreti ribe, jajca
friggere con l'acqua pren. početi kaj nemogočega
mandare qcn. a farsi friggere poslati koga k vragu
andare a farsi friggere pren. iti k vragu
buone parole e friggi! to so samo lepe besede, prazne obljube!
friggersi col proprio lardo pren. samemu sebi škodovati

B) v. intr.

1. cvrčati

2. pren. gristi se, razjedati, prekipevati, peniti se:
friggere di rabbia gristi se, peniti se od jeze
frigge d'impazienza prekipeva od nestrpnosti

frīgidus 3, adv. -ē (frīgēre)

1. hladen, mrzel, studèn: calida et frigida (n. pl.) Ci., frigida pugnabant calidis O., nec … ullum hoc frigidius flumen attigi Ci., loca frigidissima C., Cels., fons frigidus, frigidior umor Lucr., fr. imber, sudor, anguis V., annus V. zimski čas, fr. bruma, glacies V., sub Iove frigido H. pod mrzlim nebom, fr. caelum Plin. iun.; preg.: aquam frigidam suffundere Pl. = koga obrekovati; prolept.: fr. tecta V. brez prebivalcev, zapuščene. Subst. frīgida -ae, f (sc. aqua) mrzla voda: sudanti frigidam non esse bibendam Cels., frigidā lavari Plin. iun., frigidam aegro dare Suet.

2. occ.
a) otrpel, odrevenel, otrdel, premrl; od starosti: fr. Empedocles H.; od strahu: fr. lingua V., frigidus obstitit circum praecordia sanguis V., frigidus Arcadibus coit in praecordia sanguis V., palluit et subito sine sanguine frigida sedit O., frigida mens criminibus Iuv., licet formidine turpi frigida corda tremant Sil.; od smrti: frigida quem semel est vitāī pausa secuta Lucr., frigida toto corpore V., illa … Stygiā nabat iam frigida cymbā V., frigida nati membra O.; enalaga: frigida leto lumina V. osteklenele.
b) hladen: umbra noctis, vesper, Nursia, Tempe V., Praeneste H., aura O.

3. metaf. mrzel = hladnokrven, neobčutljiv, medel, mlahav, mlačen, mrtev: nimis ille … lentus in dicendo et paene frigidus Ci., accusatoribus frigidis utitur Ci. ep.. (equus) frigidus in Venerem senior V., ardentem frigidus Aetnam insiluit H. hladnokrven, non frigida virgo O. goreča od ljubezni, omnia … , quibus incendi iam frigidus aevo … possit Iuv.; o stvareh: frigida bello dextera V., fr. noctes H., mrzla = ki jo nekdo sam preživi, frigida curarum fomenta H., solacia fr. O., fr. ensis Lucan., ita frigide agunt Caelius ap. Ci. ep.: occ. mrzel = neslan, pust, plehek, suhoparen, prostaški, vsakdanji: cave in ista tam frigida … calumnia delitescas Ci., haec aut frigida sunt aut … salsa Ci., ut ea (verba) quae frigidiora sunt vitemus Ci. quid enim est iracundiā in supervacuum tumultuante frigidius Sen. ph., illa vero frigida et puerilis est affectatio Q., sententiae fr. Q., fr. res Plin. iun., Gell., frigidi et arcessiti ioci Suet., frigidum sit his addere Suet., frigidissimus orator T.; tum ille infantem suam frigidissime reportavit Q., quae sunt in Verrem dicta frigidius Q., videtur tibi M. Cicero duobus verbis idem significantibus inepte et frigide esse usus Gell.

4. meton. mraz prinašajoč, hladen, mrazeč, mrazonosen, premražajoč: aquilo, auster, Aquarius, Saturni stella V., sidera O., mors, horror V., quartana H. ali febris Plin. mrzlica, rumor H. strahotna = strah vzbujajoča.

frío mrzel, hladen; hladnokrven, brezbrižen; impotenten

sangre fría hladnokrvnost
eso me deja muy frío to me pusti zelo hladnega
quedarse frío (od strahu) odreveneti

fris samostalnik
1. neformalno (obraz) ▸ ábrázat, pofa, fizimiskaAmpak nisem ga dobro videl v fris, ker je bila za njim cestna svetilka. ▸ Nem láttam jól az ábrázatát, mert egy utcai lámpa világított mögötte.

2. neformalno (izraz na obrazu) ▸ ábrázat, pofa
Mami me je strogo pogledala, da ne bi slučajno naredila kakega čudnega frisa ali kaj zinila. ▸ Anya szigorúan nézett rám, nehogy véletlenül furcsa pofát vágjak vagy bármit szóljak.

3. neformalno, lahko izraža negativen odnos (o osebi) ▸ tag, ürge, fazon
Volitve so mimo in frisov z jumbo plakatov na koncertu ni bilo videti. ▸ A választásoknak vége, és az óriásplakátokon szereplő fazonokat sehol sem láttam a koncerten.
Nisem kak poseben psiholog, ampak če je ta fris videl fakulteto od znotraj, jo je le v primeru, da je tam hišnik. ▸ Nem vagyok egy pszichológus, de ez az ürge csak akkor látott egyetemet belülről, ha ő volt a gondnok.
Na bruhanje mi gredo eni in isti frisi, ki oblikujejo politični prostor naroda, ki še vedno sledi, ne vodi. ▸ Hányingerem van attól, hogy ugyanazok a fazonok alakítják a nemzet politikai terét, azok, akik még mindig csak követni tudnak, élenjárni nem.

Frīsiī -ōrum, m Frízijci, germansko pleme ob morski obali med Renom in Emzo: Plin., T. Od tod adj. Frīsius 3 frizijski: nomen T.

frisson [frisɔ̃] masculin drget, stresljaj; zona, srh, groza, mraz

frisson de froid, de peur drget od mraza, od strahu
cela me donne un frisson mraz me spreleti ob tem
j'ai des frissons zona me spreletava, obhaja

frljáciti fr̀ljācīm, frljáknuti fr̀ljāknēm, frljaciti fȑljiti fȑljītī (t. fyrlatmak) (od daleč) vreči: i skoči, dokopa onu kladu ispred mene, pa je frljaci put mene

froid [frwa] masculin mraz, hlad(nost); tehnika dosezanja nizkih temperatur

froid rigoureux, intense oster mraz
froid noir, de canard, de loup pasji mraz
il est ingénieur dans le froid on je inženir za hladilne naprave
j'ai froid zebe me
j'ai froid aux mains zebe me v roke
il fait froid mraz, hladno je
il fait dix degrés de froid deset stopinj mraza je (pod ničlo)
il fait froid à pierre fendre mraz je, da kamenje poka
coup masculin de froid nenaden mraz
sensation féminin de froid občutek mraza
vague féminin de froid val mraza
attraper un chaud et un froid prehladiti se
ne pas avoir froid aux yeux biti (pre)drzen
il y a du froid entre eux med njima je hladno razmerje
cela donne froid dans le dos srh spreleti (človeka) ob tem
cela m'a fait froid dans le dos srh me je obšel ob tem
battre froid à quelqu'un (figuré) komu hrbet pokazati, hladneje ga sprejeti kot običajno
être en froid avec quelqu'un izogibati se koga, ne ga marati
jeter du froid, un froid mučno (kot mrzla prha) učinkovati
prendre froid prehladiti se
souffrir froid trpeti mraz, zmrzovati
mourir de froid zmrzniti, umreti od mraza
vivre en froid avec quelqu'un ne hoteti imeti opravka s kom

frons², frontis, f, v stlat. (npr. pri Pl.) in pri Vitr. tudi m.

I.

1. čelo, človeško in živalsko: oculi, supercilia, frons, vultus denique totus Ci., insignem tenui fronte Lycorida H. (ozko čelo so imeli Grki in Rimljani za lepo, kakor nam poročajo Petr., Mart., Arn.), fr. cervi C., cui (haedi) frons turgida cornibus primis H., ovis, taurina O., in proelia tauri frontibus incurrunt V., taurus torvā fronte Plin., adversā fronte O. spredaj na čelu, toda: frontibus advorsis Lucr. ali adversis frontibus pugnantia secum H. čelo proti čelu (kakor dva bika), frontem contrahere Ci., H. ali adducere, astringere Sen. ph. ali corrugare Amm. čelo nagrbančiti (nagubati, nabrati, namrščiti) naspr.: frontem exporgere (= exporrigere) Kom. ali explicare H. ali solvere Mart. ali remittere Plin. iun. čelo razjasniti, čelo razvedriti, pokazati vedro čelo; preg.: frons occipitio prior Ca., Plin. čelo je pred zatilkom = gospodarjeve oči več zaležejo kot oskrbnikove.

2. occ. čelo, obraz, obličje (ki razkriva razpoloženje ali značaj): fronte occultare sententiam Ci., fronte tegere libidines Ci., haec ipsa fero … fronte et vultu … bellissime Ci. ep. z vedrim čelom in obrazom, verissimā fronte dicere Ci. s kar najbolj odkritim obrazom, spem fronte serenat V., fr. pristina Ci. stara resnobnost, laeta parum V., tranquilla, sollicita H., urbana H. = frons hominis urbani drzno čelo velikomeščana, brezobzirnost, fr. proterva H., Aug. drzno čelo, drznost, tristis Tib., inverecunda Q., exclamat perisse frontem de rebus Pers. sramežljivost, fr. gravis Plin. iun., salvā fronte Iuv. brez sramu, fr. durior Iuv. nesramen obraz, homo frontis integrae Icti. značajen, poštene nravi, blagonraven, fr. impudens Aug. —

II. metaf.

1. čelo = sprednja stran, ospredje, pročelje, lice: a fronte Ci., C., L. na sprednji strani, (od)spredaj, a fronte (sc. viae) potentes habitant O., hos a fronte (sc. viae) suos ponere penates O., in celebri fronte (sepulcri) Tib. na … sprednji strani, mille pedes in fronte (sepulcro) dabat H. v širino, in frontem Plin., T. spredaj, (naves) iunctis feruntur frontibus V. jadrajo s čelom ob čelu, scaena versis discedat frontibus V. z obrnjenimi pročelji poslopij, frontem (scopulus) in apertum porrigit aequor O., fr. castrorum C., munimentorum L., lacti Val. Max., parietum, aedis Vitr., aedium (svetišč) Vell., vehiculi Amm., Caucasi, Italiae Plin., litorum Mel., Plin. fr.; (kot arhit. t. t.) frontes Vitr. oporna zidova.

2. occ.
a) zunanja stran, zunanji obseg, rob: anuli Lucr., tabernae Cat., tympani Vitr., turrita fr. Sil. zunanji okop s stolpi.
b) o knjižnih zvitkih α) zunanja robova (zvitega zvitka), obreza: nigra O., geminae frontes O., Tib., voluminum frontes titulique Sen. ph., fr. pumicata Mart. β) (prva) stran (odvitega zvitka): in prima fronte libelli O., undique decerptam fronti praeponere olivam H. (gl. olīva).
c) platišče: Vitr. (10, 4).
č) (kot voj. t. t.) ospredje, prednja bojna vrsta glavne vojske ali njenih kril, lice, fronta: a tergo, fronte, lateribus tenebitur Ci. odzadaj, odspredaj, od strani ga bodo držali (prijeli), a fronte et a tergo circumire hostem C., a fronte nudatis castris C., octo cohortes in fronte constituit S., prima frons L. prednja vojska, fr. recta (naspr. laevum ali dextrum cornu) L., aequā fronte ad pugnam procedere L. v ravni bojni vrsti = aequatā fronte L., in frontem derigere (intr.) ali derigi L. postaviti se v prednjo bojno vrsto, frontem derigere Q., directā fronte pugnandum est Q., rectā fronte impellere Plin., frontem primam tenere Sen. ph. v prednji vojski stati, fr. laevi cornus Cu., dextra fr. T.

3. meton. zunanja plat, zunanjost, videz, pogled: utrum fronte an mente, dubitatur Ci. ep., fronte politus Pers., ubi frons causae non satis honesta est Q., fronte promittere, asperior fr. Q., intra nihil habentia fronti suae simila Sen. ph.; pogosto prima fr. prvi pogled: decipit frons prima multos Ph., dura primā fronte quaestio Q., ex primā statim fronte diiudicare Q.

front² [frʌnt] pridevnik
sprednji; frontalen

front line bojna črta
front view pogled od spredaj

front [frɔ̃] masculin čelo; glava, obraz, lice; sprednja stran; politique, militaire fronta (tudi vremenska), bojna črta; figuré (pre)drznost

de front od spredaj, na isti višini, vštric, figuré direktno, neposredno, brez ovinkov, naravnost, istočasno, skupaj
sur front large, étroit na široki, ozki fronti
sur l'ensemble du front na vsej fronti
attaque féminin de front čelni, frontalni napad
combattant masculin de front borec na fronti
guerre féminin sur deux fronts, sur plusieurs fronts vojna na dveh, na več frontah
tracé masculin du front linija fronte
front bombé, fuyant izbočeno, nazaj potisnjeno čelo
front chaud, froid, d'orage, polaire topla, hladna, nevihtna, polarna fronta
front populaire, de libération, unique ljudska, osvobodilna, enotna fronta
aller, être au (ali: sur le) front iti na fronto, biti na fronti
attaquer quelqu'un de front koga odkrito, frontalno napasti
avoir le front (de faire quelque chose) upati si, drzniti si (kaj napraviti)
baisser le front, courber le front pobesiti glavo (od sramu)
désorganiser, rompre, percer le front dezorganizirati, razbiti, predreti fronto
faire, offrir un front commun contre quelqu'un združiti sile proti komu
faire front à quelqu'un kljubovati komu, upirati se, pogumno in odkrito se zoperstaviti
se frapper le front (du doigt) po čelu se udariti, se trkati s prstom
heurter le front de quelqu'un (figuré) razžaliti koga
marcher le front levé hoditi z dvignjeno glavo
mener de front plusieurs tâches hkrati opravljati več stvari
relever le front zopet dvigniti glavo, postati zopet samozavesten
rouler de front vštric voziti

Frontīnus -ī, m, Sextus Iūlius Frontīnus Sekst Julij Frontín, l. 70 po Kr. mestni pretor, od l. 76—78 se je bojeval v Britaniji in premagal Silure; pozneje se je odlikoval v germanskih vojnah. Pod Domicijanom je živel umaknjeno in se ukvarjal s pisateljevanjem; Nerva mu je l. 97 po Kr. zaupal službo vodovodnega oskrbnika (curator aquarum). Umrl je okrog l. 105 po Kr.: Mart., T., Plin. iun. Ohranili so se njegovi spisi:

1. De agrorum qualitate in De controversiis libri II (oboje zemljemerske vsebine).

2. Strategematon (ali Strategematicon) libri IV (zbirka vojaških anekdot).

3. Liber de aquis (aquae ductibus) urbis Romae. Izgubilo pa se je delo De re militari.

Frontō -ōnis, m (frontō) Frónton, rim. priimek, poseb. M. Cornelius Fr. Mark Kornelij Fr. iz numidijske Kirte, stoik, znamenit govornik in odvetnik, učitelj M. Avrelija in L. Vera, umrl okrog l. 170 po Kr. Od tod adj. Frontōniānus 3 Frontonov: decreta Dig.; pl. subst. Frontōniānī -ōrum, m frontonovci, Frontonovi učenci: Sid.

frotter [frɔte] verbe transitif (o)drgniti, treti, meti, frotirati; polirati (nohte); vžgati (vžigalico); verbe intransitif treti se, drgniti se (contre ob)

se frotter drgniti se (à, contre ob); vtirati se, frotirati se
frotter avec une brosse okrtačiti
frotter à l'émeri osmirkati
frotter le plancher, les carreaux, les cuivres očistiti (z drgnjenjem) pod, šipe, pihala
frotter les oreilles à quelqu'un (figuré) komu ušesa naviti, natepsti ga, kaznovati ga
la roue frotte contre le garde-boue kolo se tare ob blatnik
ne vous y frottez pas! prste stran od te stvari!
se frotter à quelqu'un spopasti se s kom, priti s kom navzkriž
se frotter à la bonne société (začeti) zahajati v dobro družbo
se frotter de latin učiti se nekoliko latinščine

frūctuārius 3 (frūctus) bogat s sadjem, sadovit =

1. ploden, plodonosen, rodoviten: scrofa Varr., agri, oculi vitis, palmes, rami oleae Col.; occ.: agri, quos fructuarios habent civitates Caelius ap. Ci. ep. od katerih dobivajo občine žitnino.

2. ki služi za shranjevanje sadja: pars (villae) Col.

3. ki zadeva užitek, spada k užitku ali služi zanj, ki služi v rabo ali v užitek: stipulatio, servus Icti. Subst. frūctuārius -iī, m in frūctuāria -ae, f uživalec, uživalka: Icti.

frūctus -ūs, m (fruī)

1. uživanje, užitek, poraba: meus fructus est prior Pl., usus fructusque Ci., usus eius fundi et fructus Ci., star. (asindet.) usus fructus omnium bonorum Ci., usus fructus an fructus legetur (se zapusti), nihil interest, nam fructui et usus inest Ulp. (Dig.); pren. užitek: ad animi mei fructum Ci., oculis fructum capere ex eius casu N. naslajati se nad, oči pasti na …

2. meton. (konkr.) pridelek, donos, dobiček: Massici montis quattuor fructus ebibere in una hora Pl., ruri si recte habitaveris, … fructi (gl. opombo spodaj) plus capies Ca., fr. fundi Varr., praediorum Ci. ep., saepe totius anni fructus uno rumore periculi amittitur Ci., fructūs oratorum omni lacerabantur iniuriā Ci., fructus pecuniae Ci., C. obresti, prihodki, oves ēdunt fructūs Ci., fr. metallorum L.; occ.
a) plod, sad, poseb. poljski pridelek, žito, letina: ut esset locus comportandis condendisque fructibus Ci., consequitur vilitas in vendendis fructibus Ci., agri Campani fructibus Ci., agri Campani fructibus exercitum alere Ci., fructus omnis Cereris Ci. vsa žita, fructūs serere, demetere, percipere Ci., fructum parantes coloni O. ki sejejo, ki obdelujejo polje.
b) (drevesno) sadje: fruges reliquique fructus Ci., agricolae fructus feros mollite colendo V., rami fructus tulere V., fr. arborum Q., protinus fructum ramis pluribus feret Q., graves fructu vites Q.
c) telesni sad, plod: fructum ferre Varr.

3. metaf. sad = dobiček, plačilo, uspeh, korist, užitek, prid: fructum ferre alicui Ci., fr. divitiarum, voluptatum omnium, verae virtutis Ci., omnem fructum vitae superioris perdere Ci., mihi quidem ipsi quid est quod iam ad vitae fructum possit adquiri? Ci., honestissimo ordini cum splendore fructus quoque iucunditatis est restitutus Ci., laudis fructum praesenti impertire Ci. zasluženo (po)hvalo, non praecerpo fructum officii tui Ci., ex aliqua re fructum capere ali percipere Ci. ali fructūs decerpere ex aliqua re H. korist imeti od česa, okoristiti se s čim, fructūs alicuius rei capere ali fructum ferre alicuius rei Ci. imeti dobiček, praedae fructum sentire ex eo bello L., hosne mihi fructus refers? O. tako mi plačuješ (vračaš)? fr. studiorum Q., in fructu (in fructibus) habere Ci. za koristno imeti, in fructu esse Plin. koristno biti; v dat. finalis poleg dat. personae: fructui esse alicui Ci. v prid biti komu, (koristiti) mu, magno fructui esse alicui L.

Opomba: Star. gen. sg. frūctī: Ca., Ter., Aus. ali fructuis: Varr., Gell.