Franja

frayeur [frɛjœr] féminin groza, hud strah

trembler de frayeur tresti se, trepetati od strahu
avoir des frayeurs continuelles živeti v neprestanem strahu

free¹ [fri:] pridevnik (freely prislov) (from, of)
prost; svoboden brezplačen; prostovoljen; neomejen, neodvisen; nezaposlen, brezdelen; nezaseden, prazen; neprisiljen, neoviran; radodaren; ljubek; surov, neprijazen
kemija nevezan

to be free to... smeti
free booze pijača zastonj
I am free to confess rad priznavam
free and easy neformalen, nekonvencionalen, naraven
Free Church cerkev, ki je ločena od države; britanska angleščina neanglikanska cerkev
to make free of the city podeliti častno meščanstvo
free delivered dostava zastonj
free of duty prost carine
free fight pretep, ravs in kavs
free from (ali of) brez, prost česa; izven, zunaj
free hand proste roke, posebna svoboda dejanja
free living uživanje
free and unencumbered brez hipoteke
to make s.o. free of one's house dati komu na razpolago svojo hišo, povabiti koga za poljubno dobo
to make free with preveč si dovoliti
free pass brezplačna vstopnica
free in one's speech nepreviden v govoru
free wind ugoden veter
to set (ali make) free osvoboditi
free labour delavstvo, ki ni včlanjeno v sindikatih
free thought svobodomiselnost
free trade prosta trgovina; tihotapstvo
free on board franko ladja
free on rail franko vagon
free alongside ship trgovina prost prevoz do ladje
to make free use of brez oklevanja uporabljati
post free poštnina plačana vnaprej
free station franko postaja

Fregellae -ārum, f Fregéle (zdaj Ceprano), mesto Volkov, razdejano l. 125.: Corn., Ci., N., L., Vell., Sil. Od tod adj. Fregellānus 3 fregelski: bellum Ci., ager Ci. ep., L., vitis Col.; subst. Fregellānī -ōrum, m Fregelani, Fregelci: Corn., Ci., L.

Freiheit, die, (-, -en) (Freiheit zu) svoboda; (Freiheit von) prostost, Entziehung der Freiheit odvzem prostosti; von Lasten usw.: neobremenjenost (z), oprostitev od; (Bürgerfreiheit) svoboščina; in die Freiheit setzen osvoboditi, ein Tier: izpustiti; sich die Freiheit nehmen zu dovoliti si...; sich große Freiheiten herausnehmen preveč si dovoljevati

freír* cvreti, peči, pražiti; mučiti

freír con (en) aceite v olju cvreti
vete a freír espárragos pojdi k vragu!
me trae frito con sus necedades ne morem prenašati njegovih neumnosti
¡estoy frito! pošteno sem nasedel!
freírse de calor kuhati se od vročine
freírsela a alg. komu jo zagosti
al freír será el reír, y al pagar será el llorar kdor se zadnji smeje, se najbolje smeje

Freisprechung, die, Recht oprostitev (von od)

Freistellung, die, oprostitev (von od); von der Arbeit: (izredni) dopust; vom Wehrdienst: oprostitev (vojaške obveznosti)

fremēnte agg.

1. zelo vznemirjen, razburjen; drhteč, trepetajoč:
fremente di sdegno razjarjen, besen
fremente per l'impazienza trepetajoč od nestrpnosti

2. nestrpen, neučakan; besen

frēmere v. intr. (pres. frēmo)

1. kipeti, prekipevati (od česa), biti razburjen; trepetati; razganjati (koga):
fremere di desiderio prekipevati od poželenja
freme di desiderio razganja ga od poželenja
fremere dentro di se v sebi zadrževati razburjenost

2. pren. knjižno šumeti, bučati

frémir [fremir] verbe intransitif šumeti, hrumeti; kipeti, vreti (voda), lahno se premikati; figuré tresti se, trepetati, drhteti (de od)

frémir de tous ses membres tresti se po vsem telesu
frémir de peur, d'impatience, de colère tresti se od strahu, nestrpnosti, jeze
je frémis groza me obhaja

frémissant, e [-sɑ̃, t] adjectif tresoč se, drhteč; šumeč, bučen; brneč; strasten

être frémissant de crainte tresti se od strahu

frēmito m

1. drget; naval:
un fremito d'ira naval jeze
nella sala corse un fremito d'ammirazione v dvorani je završalo od občudovanja

2. hrup; šumenje, vršanje, bučanje:
fremito di applausi hrup ploskanja
il fremito del mare bučanje morja
il fremito della selva šumenje gozda

fremō -ere -uī (-itum) (prim. gr. μορμύρω hrumim, lat. murmurare, murmur, sl. mrmrati; prim. še gr. βρέμω bučim, βρόμος šum, βροντή [iz *βρομτή] grom) —

I. intr.

1. votlo (zamolklo) doneti, bobneti, bučati, hrumeti, šumeti, vršeti: ventus ubi … speluncas inter magnas fremit Lucr., fremunt ripae V., viae laetitiā ludisque plausuque fremunt V., omnes magno circum ore fremebant V. so na glas tarnali, festisque fremunt ululatibus agri O., fremit tota domus O. Lydia tota fremit O., po vsej Lidiji se razlega glas, fremunt inmani turbine venti O. piskajo, tulijo, rumor fremit in theatro Ph. zamolkel glas (= govorica) gre po gledališču, fremens Propontis ali tumidā fremit Hister aquā Val. Fl., montes undaeque fremunt Stat.

2. prhati, hrzati, rezgetati, sopsti, pihati (od jeze): fremit equus V., O., fremens equus H., stimulos frementi adiciunt O.

3. rjuti, tuliti: leonum est fremere vel rugire S. fr., canum … mollia ricta fremunt Lucr., leo fremit ore cruento V., lupus fremit V., O., fremunt tigres Val. Fl., leo in viros potius quam in feminas fremit Plin. zarjove rajši na moške … ; pesn. o abstr.: in Ausonia arena terror fremit Mart. (terror = homines terrens leo).

4. mrmrati, godrnjati ob čem (zoper kaj, nad čim): cuncti simul ore fremebant Dardanidae V. so glasno pritrjevali, laetitiā fremunt V. zamrmrajo od veselja, cuncti fremebant caelicolae adsensu vario V., superi vario sermone fremebant O. so marsikaj mrmrali, so glasno tožili, illa (Fama) fremens habitat sub nubibus imis Val. Fl., non tulit instantem animisque frementem V. od togote z zobmi škripajočega, fremant omnes licet, dicam, quod sentio Ci., fremebat tota provincia Ci., adversus iniuriam decreti fr. L., Volscos Aequosque fremere ob communitam Verruginem L., patres … pro amissis honoribus fremere L. —

II. trans. na kaj mrmrati, nad čim godrnjati, kaj mrmraje (godrnjaje, nejevoljno), izjavljati, zaradi česa se vznevoljiti; s pronominalnim obj.: uno omnes eadem ore fremebant V. vsi so enako godrnjali, hoc frementes Galli H., haec fremunt plebes L., quae ipsi inter se fremere occulti soliti erant L.; (redko) z nominalnim obj.: hymenaeum fremunt aequales Pac. fr.; z ACI: Arrius consulatum sibi ereptum fremit Ci. ep., falsas esse et a scriba vitiatas (litteras) fremebant L., militibus urbem se oppugnaturos frementibus L. ko so vojaki mrmraje izjavljali, adesse legiones gaudio alacres fremunt L. vzradoščeni živahno govore, epistulae … frementes fibulas tribunicias ex auro geri Plin., miles non virtute se, sed proditione victum fremebat T., palam in agmine fremebant, non se ultra famem, insidias legatorum toleraturos T.; occ. (redko) z nominalnim obj.: godrnjaje, hrupno, srdito zahtevati kaj, dehteti po čem, siliti na kaj: bellum Acc. fr., arma amens fremit V., fremit arma iuventus V.; z ACI: Pedum … omni vi expugnandum ac delendum senatus fremit L.; s finalnim stavkom: fremente … milite, ne suetam requiem … opperiretur T.

Frentānī -ōrum, m Frentáni, samnitsko pleme ob Adriji (= Jadranskem morju) severozahodno od reke Frentona (Frento): Ci., C., L.; sg. Frentānus -ī, m (kolekt.) Frentan: Sil. Od tod adj. Frentānus 3 frentanski: ager L., regio Plin.

frente ženski spol čelo; obraz, obličje, sprednja stran

acometer a. de frente lotiti se česa z energijo
arrugar la frente čelo grbančiti, biti slabe volje
lo trae escrito en la frente to se mu takoj vidi na obrazu
hacer frente kljubovati, upirati se
hacer frente a sus compromisos izpolniti svoje obveznosti
frente a frente iz oči v oči
estar frente a frente nasproti si stati
con la frente levantada neprisiljeno, odkrito, predrzno, brezobzirno
de frente od spredaj
seguir de frente naravnost iti
en frente, por frente ravno nasproti

frequento -āre -āvī -ātum (frequēns)

I.

1. v velikem številu zbrati, sklicati, vkup spraviti: casu hic dies scribas ad aerarium frequentarat Ci., populum tabernis clausis frequentare Ci.

2. obljuditi, naseliti, zasesti, oživiti: ea loca cultoribus frequentabantur S. prebivalci so oživljali, fr. urbes Ci., solitudinem Italiae fr. Ci., Pactolon Satyri Bacchaeque frequentant, at Silenus abest O. Italiam duodetriginta coloniarum numero frequentavit Suet.; ret.: contiones legibus fr. L. oživiti s svetovanjem zakonov. —

II.

1. v velikem številu obiskovati, večkrat hoditi, — zahajati, skupaj vreti, zbirati se: iuventus, quae domum Catilinae frequentabat S., opifices agrestesque frequentabant Marium S., so se zbirali okoli Marija, ne coetu (concursu) salutantium frequentaretur T. da ga ne bi trumoma obiskovali, frequentabant eius domum optimi iuvenes Q.

2. slavnosti trumoma obhajati, praznovati: publicum est, quod civitas universa frequentat, ut ludi, dies festus, bellum Ci. (zevgma): fr. dies sollemnes, exsequias Suet.; occ. (o posameznikih) praznovati (obhajati) z mnogimi drugimi: regis adest coniux arcanaque sacra frequentat O., accessi sacris Bacchēaque sacra frequento O., quando Quinquatruum festos dies apud Baias frequentabat T. —

III.

1. pogosto (večkrat) obiskati, = obiskovati, večkrat hoditi, večkrat zahajati: loca ob calorem minus frequentata S. redkeje obiskovani kraji, dum deus Eurotan frequentat O., nostras domos ut et ante frequentat O., qui Pacarium frequentabant T. ki so ga navadno obiskali, princeps locum assidue frequentavit Suet.

2. metaf. ponavljati: „Hymen“ clamant, „Hymenaee“ frequentant O. ponovno kličejo. — Od tod adj. pt. pf. frequentātus 3

1. obilno preskrbljen, obilujoč s čim, bogat s čim: aliud genus est non tam sententiis frequentatum … Ci.

2. pogosto rabljen ali obiskovan, pogost(en), navaden: pavimenta, aromatitis reginis frequentata Plin.; abl. n. adv. frequentātō pogosto(ma), često: Ap.

fréter [frete] verbe transitif dati, vzeti (ladjo, letalo, familier vozilo) v najem; opremiti, figuré okrasiti

fréter un car, un navire à quelqu'un vzeti od koga izletniški avtobus, ladjo v najem

frétillant, e [-tijɑ̃, t] adjectif živahno se premikajoč, živahen, živ kot živo srebro; cepetajoč, nemiren

être tout frétillant d'impatience kar tresti se od nestrpnosti

frétiller [-tije] verbe intransitif poskakovati, premetavati se, zvijati se; tresti se

frétiller de joie poskakovati od veselja
le chien frétille de la queue pes mahlja z repom
frétiller comme une anguille poskakovati, zvijati se kot jegulja

Freude, die, veselje, radost; zadovoljstvo; seine Freude haben an veseliti se (česa); mit Freuden z veseljem; vor Freude od veselja