Franja

navŕtjeti -īm, navr̀tjeti -īm (ijek.), navŕteti -īm, navr̀teti -īm (ek.)
1. navrtati: navrtjeti bure; nisam provrtio, nego samo malo navrtio
2. prevrtati, preluknjati: navrtjeti dasku
3. natakniti na ražanj: navrtjeti ovna

navznóter (e) pril. unutra, unntra, na unutrašnju stranu, u unutrašnjost: okno se odpira navznoter

nàzatkē prisl.
1. nazaj, ritensko: ići nazatke
2. na hrbtu: nazatke ležati

nàzdrāvlje prisl.
1. na zdravje: ovu čašu ispijam i velim nazdravlje
2. na zdravje, bog pomagaj (če kdo kihne)
3. ko ti kdo izreka sožalje, odvrneš: neka je ostatku nazdravlje!

nazijáti -ám pejor.
I. izderati se na koga: nazijala ga je, ker je ni pozdravil
II. nazijati se nazijati se, nablenuti se

názreo -ela -o na pol zrel

nazùpcē prisl. na zobe: pasti nazupce

nebula [nébjulə] samostalnik
astronomija (množina nebulae) meglica, meglenica, nebula
medicina bela pega na roženici
medicina kalnenje (v urinu)

nȅdotka ž platno, ki ni na obeh straneh enako gosto tkano

nèdovzéten -tna -o
1. nedojmljiv, neosjetljiv (-set-) na utiske: nedovzeten za glasbo
2. neprimljiv, neprimčiv, neprijemljiv: nedovzeten za bolezen

needle¹ [ni:dl] samostalnik
šivanka
tehnično igla (kompasna, gramofonska, injekcijska, črtalna itd.); kazalec na tehtnici
botanika iglica; šilasta skala; obelisk
tehnično prečni tram
britanska angleščina, sleng živčnost

needle's eye uho šivanke, majhna odprtina
a needle fight (ali game, match) borba med nasprotnikoma, ki se osebno sovražita
sleng to get the needles postati živčen, biti na trnih
sleng to have the needles biti živčen, biti jezen
knitting needle pletilka, pletilna igla
to look for a needle in a buudle (ali bottle) of hay (ali in a haystack) zaman iskati
pins and needles zbadanje, ščemenje
sharp as a needle zelo pameten, zvit, duhovit

needle-gun [ní:dlgʌn] samostalnik
vojska puška na iglo

negotiate [nigóušieit]

1. neprehodni glagol
pogajati se (with s, z; for, about za, o)

2. prehodni glagol
sklepati (pogodbe), razpravljati o čem
ekonomija prenesti (ček), unovčiti (ček); spraviti na trg; premagati (ovire); zvoziti (ovinek), popeti se (na hrib)

negōtiātiō -ōnis, f (negōtiārī)

1. veletrgovina, trgovina na debelo, kupčevanje, trženje, trgovanje, zlasti denarna in menična trgovina: reliquiae negotationis veteris ali Asiaticae Ci. ep. ostanki terjatev, qui nunc praecipue negotatione delectantur Val. Max. ki se sedaj še posebej radi ukvarjajo z denarnimi posli.

2. (v cesarski dobi) vsaka trgovina: constat negotiatio omnis ex empto et vendito (iz nakupa in prodaje) Sen. ph., n. pecuaria Col., sagaria et lintearia Dig., oppidum, in quo omnis negotiatio convenit Plin., negotiationes quoque vel privato pudendas propalam exercuit Suet.

negōtior -ārī -ātus sum (negōtium)

1. kupčevati, tržiti, trgovati na debelo, ukvarjati se s prekupčevanjem (s preprodajo), ukvarjati se z denarništvom (s financami, z denarno trgovino, z bančništvom): Curius, qui Patris negotiatur, multis et magnis de causis a me diligitur Ci., cum se Syracusas otiandi … non negotiandi causā contulisset Ci., equites Romani in Asia negotiati sunt Ci., quod in Gallia negotiatus erat S., qui illic negotiarentur C. ki so se tam ukvarjali s finančništvom = ki so za obresti posojali denar (ali pa nakupovali žito), circumspiciebam, in quod me mare negotiaturus immitterem Sen. ph.

2. sploh kupčevati, tržiti, trgovati: cives Romani negotiandi causa in Gallia constiterant C., sed etiam aviditate praedae ea facinora fiebant, quia negotiandi ferme causa argentum in zonis habentes in commeatibus erant L., ut negotiari possis, aes alienum facias oportet Sen. ph. — Od tod subst. pt. pr. negōtiāns -antis, m
a) veletrgovec, menjalec, bančnik, bankir: praefecturam petivit, negavi me cuipiam negotianti dare Ci. ep.
b) sploh trgovec, prekupčevalec, poslovnež, trgovski posrednik, prodajalec, kupec, obrtnik: negotiantes in basilica Vitr., alia enim dare debemus faeneranti alia colenti agrum, alia negotianti Sen. ph., aratores ac negotiantes Suet.

3. pren. tržiti s čim = ukvarjati (baviti) se s čim, dobiček imeti od česa: animā statim nostrā negotiari Plin.

negoválnica ž radionica za manje opravke na automobilima

negriēro

A) agg. ki se nanaša na trgovino s sužnji

B) m trgovec s sužnji

nehmen (nahm, genommen) vzeti, jemati, (übernehmen) prevzeti; bei den Ohren, bei der Hand: prijeti za; ein Hindernis: preskočiti, figurativ premagati; eine Kurve: speljati; die Zeit: meriti (čas); jemandem die Angst/Sorge: rešiti (koga) (bojazni/skrbi); Geld, Patienten, Klienten: sprejemati; Menschen: znati ravnati z; eine Festung, Frau: osvojiti; einen Weg, eine Richtung: ubrati (pot, smer); einen Zug/Bus: iti na, sesti na; Abschied nehmen posloviti se (von od) ; den/seinen Abschied nehmen odstopiti, odpovedati službo; Abstand nehmen von distancirati se od; sich in acht nehmen paziti se, varovati se; Anlauf nehmen zagnati se; Anteil nehmen an zanimati se za; Anstoß/Ärgernis nehmen an zgražati se nad; (seinen) Anfang nehmen začeti/začenjati se; (sein) Ende nehmen končati se; kein Ende nehmen biti brez konca in kraja; ein schlimmes Ende nehmen slabo se končati; ernst nehmen vzeti zares; seinen Lauf/Gang nehmen iti svojo pot; Platz nehmen vsesti se; Rache nehmen maščevati se; Reißaus nehmen pobegniti; Rücksicht nehmen ozirati se na, biti obziren; den Schleier nehmen iti v samostan; Unterricht nehmen učiti se; das Wort nehmen spregovoriti, jemandem: vzeti besedo; sich Zeit nehmen ne (po)hiteti; Zuflucht nehmen zateči se (zu k)
als: nehmen als jemati/razumeti kot
an: an sich nehmen vzeti; an die Kandare nehmen ostro prijeti
auf: auf sich nehmen vzeti nase; auf seine Kappe nehmen vzeti nase; auf den Arm nehmen figurativ norčevati se iz
aus: aus dem Mund nehmen vzeti iz ust, ein Wort: vzeti z jezika
bei: beim Wort nehmen prijeti za besedo; eine Gelegenheit: beim Schopfe nehmen zagrabiti (priložnost)
in: in Angriff nehmen lotiti se (česa); in Augenschein nehmen ogledati si; in Aussicht nehmen načrtovati; in Dienst nehmen vzeti v službo; Einsicht nehmen in dobiti vpogled v; in Empfang nehmen prevzeti; in Haft nehmen prijeti, aretirati; in die Mitte nehmen vzeti v (svojo) sredo; in Schutz nehmen vzeti v/pod zaščito/pod varstvo
unter: die Beine unter den Arm nehmen vzeti pot pod noge, oddrveti; unter seine Fittiche nehmen vzeti v varstvo; unter die Lupe nehmen vzeti pod drobnogled
zu: zu sich nehmen použiti, pojesti; zum Mann/zur Frau nehmen vzeti za moža/ženo; zum [Anlaß] Anlass nehmen imeti za povod; sich etwas zum Herzen nehmen vzeti si k srcu; sich jemanden/etwas zum Vorbild nehmen imeti/vzeti si (koga, kaj) za zgled

neighbo(u)r² [néibə]

1. prehodni glagol
mejiti na, dotikati se česa

2. neprehodni glagol
stanovati v soseščini, dotikati se (upon česa)
mejiti (upon na)

neoteny [niɔ́təni] samostalnik
zoologija neotenija; zmožnost, da se žival razmnožuje že na stopnji ličinke