Franja

ne-sciō -īre -īvī in -iī -ītum (ixpt. ne in sciō)

I.

1. ne vedeti; abs: nesciit videlicet Ci.; z obj. v acc.: nomen Ter., tutores hoc nesciunt Ci., si quid nescierat Ci., nec me pudet fateri nescire, quod nesciam Ci., haec nunc quaero, quae causa fuerit — de Oropo, opinor, sed certum nescio; et, si ita est, quae controversiae Ci. ep. toda ne vem zagotovo; z de (redko): hunc nescire sat scio de illa amica Pl.; z ACI: nesciebam id dicere illam Ter., qui nesciat te stetisse in comitio cum telo? Ci.; po gr. skladu: uxor Iovis esse nescis (nam. te uxorem Iovis esse nescis) H.; z odvisnim vprašalnim stavkom: nescio, quid narres ali ego, quid narres, nescio Ter. ne vem, kaj hočeš, quid dicam, nescio Ci., nescis, inquit, quanta cum exspectatione, Cotta, sim te auditurus Ci., animae sit (sc. illa vis) ignisne, nescio Ci., cum, quemadmodum sedaret, nesciret N., nescis, quem fugias O.; pass. impers.: utrum consistere uspiam velit an mare transire, nescitur Ci. ep. se ne ve. Iz zveze z odvisnimi vprašalnimi stavki se je razvila skrajšana obl. razstavnega vprašanja nescis an (gl. an), ki se uporablja za izražanje previdne potrditve ali skromno izrečenega subjektivnega prepričanja: constantiam dico? nescio, an melius patientiam possim dicere Ci. ne vem, ali naj bo tako ali bolje, da jo imenujem potrpežljivost = menda bi mogel to bolje imenovati potrpežljivost. — Pomni rekli
a) si nescis O. če morda ne veš, če hočeš (želiš) vedeti.
b) illud (id) quod scis (scies), nescis (nesciveris) Enn., Kom. obnašaš (obnašaj) se, kakor da ne bi vedel (formuli iz pogovornega jezika, s katerima se komu kaj zaupanega zabiča kot skrivnost). — Pt. pr. nesciēns -entis ne vedoč, nevede, nevedoma: ut sentiant te nescientem id dare Ter.; adv. nescienter nevede, po nevednosti: Aug.

2. ne (po)znati: illa illum nescit Pl., n. deos Ter., caeli numina Lucan., litteras Sen. ph., arma Fl., vinum toto nescire Decembri Iuv. ne piti vina, vzdržati se vina, puellae nescivere hiemem V. zime niso spoznale, zaznale; tako tudi nescire sua pericula Lucan. Od tod
a) pt. pr. nesciēns -entis ne poznavajoč: n. sui Ap. ne zavedajoč se, nezaveden.
b) pt. pf. nescītus 3 ne(po)znan: litem intra Gallias antea nescitam primus edidit Sid.

3. ne moči, ne znati = ne ume(va)ti česa, nevešč biti česa, ne biti kos česa, čemu, ne spoznati se na kaj: versus nescire H. ne znati tvoriti verzov, ne spoznati se na verzifikacijo, utram tandem linguam nescio? Ci., qui Graece nesciunt Ci., non tam praeclarum est scire Latine quam turpe nescire Ci.; z inf.: Stoici irasci nesciunt Ci., nisi malo coactus recte facere nescis Ci., stare loco nescit V., nescit equo rudis haerere ingenuus (sc. puer) H., n. quiescere L., n. hoc imitari Cu.; včasih (pesn.) = ne hoteti: nescit vox missu reverti H., virtus capi nescit Val. Max. —

II. Brez vpliva na glagolski naklon se nescio z zaimki povezuje v en pojem; pri tem dobi pronominalen oz. adverbialen pomen in izraža tisto, česar nočemo ali ne moremo zaznamovati s pravim imenom, in sicer

1.
a) kot nepomembno, neznatno, pogosto s stranskim pomenom brezbrižnosti ali prezirljivosti: prope me nescio quis loquitur Pl. ne vem kdo = nekdo, misit ad Caecilium nescio quem Ci. ne vem koga = nekoga, in oppidum nescio quod Ci. v neko meni neznano mesto, nescio qua permotus divinatione Ci. po neki, ne vem kaki slutnji = po neki meni neznani slutnji, nescio quid dissentiens Ci. malo, nekoliko, nescio quid illud factum Ci. čez mero nemožato, me nescio quando venisse Ci. kdaj, enkrat, sententiae nescio unde ex abdito erutae Ci. bog si ga vedi od kod, nescio quid esse putant O., paulum nescio quid Plin. slepa cena, nescio quid frivoli Suet. prava malenkost.
b) kot izvrstno, izredno, izjemno: tum illud nescio quid praeclarum ac singulare solet exsistere Ci. tisti vzor dovršenosti, ki nima sebi enakega, imena katerega pa ne vem, a nescio qua dignitate Ci.

2. zlasti pogosto v zvezah nescio quo modo (casu, pacto), s katerimi želimo naznačiti, da kaj ni gotovo, nedvomno, da se ne zdi hoteno ali da je nedoumno, v sl. = tako rekoč, (tako) nekako, bog ve kako, nehote, nedoumno, nedoumljivo, čudovito: boni nescio quo modo tardiores sunt Ci. nedoumljivo, pecunia nescio quo modo quaesita Ci. bog ve kako, sed nescio quo pacto iam de manibus elabitur Ci.; včasih za izražanje obžalovanja = žal, na žalost, žalibog: nescio quo pacto omnium scelerum … maturitas in nostri consulatus tempus erupit Ci., fit enim nescio quo modo, ut magis in aliis cernamus quam nobismet ipsis, si quid delinquitur Ci. — Pomni: v sklopih nescioquis idr. je o (glagola nescio) vselej kratek: nĕscioquīd maiūs nāscitur īliade Pr.

Opomba: Nenavaden fut. nescībō: Pl.; sinkop. impf. nescibam: Ter., nescibas: Pl., Sen. ph.

nesréča (-e) f disgrazia, sventura, scalogna, sciagura, sfortuna, incidente, infortunio; calamità; traversia:
povzročiti, preprečiti nesrečo causare, prevenire una disgrazia
kraj, posledice, vzroki nesreče luogo, effetti, cause della sciagura
avtomobilska, prometna nesreča incidente stradale, automobilistico
letalska nesreča sciagura aerea
nesreča pri delu infortunio sul lavoro
elementarne nesreče calamità naturali
življenjske nesreče le traversie della vita
po nesreči inavvedutamente, per disavventura
po nesreči razbiti posodo per disavventura rompere un vaso
na nesrečo disgraziatamente
nesreča je hotela, da je izgubil stavo per sfortuna perse la scommessa
nesreča ga spremlja vse življenje è uno iellato tutta la vita
biti komu v nesrečo procurare guai a qcn.
držati se kot kup nesreče esser, starsene mogio mogio, come un sacco di patate
PREGOVORI:
sreča v igri, nesreča v ljubezni fortunato nel gioco, sfortunato in amore
nesreča nikoli ne počiva, nesreča ne pride sama le disgrazie non vengono mai sole
nesreča človeka izmodri la sventura rinsavisce
prijatelja spoznaš v nesreči l'amico certo si conosce nell'incerto

Nessus -ī, m (Νέσσος) Nésos

1. reka v Trakiji, ki izvira v Rodopskem gorovju in se izliva v Egejsko morje, prvotno Nestus (Nestos) -ī, m (Νέστος) Nést(os): Mel. (zdaj Nesto, turško Karasu): L.

2. Kentaver v Ajtoliji, ki ga je Herkul ubil pri poskusu ugrabitve Dejanejre. Umirajoč je Nesos Dejanejri podaril s svojo strupeno krvjo prepojeno obleko kot ljubezensko sredstvo; s to krvjo je Dejanejra prepojila Herkulovo praznično oblačilo, ki je potem Herkula pokončalo: H., O., Hyg. Od tod adj. Nessēus 3 (Νέσσειος) Nésov: manus, sanguis, venenum O., tabes Sen. tr.

3. grški slikar: Plin.

nestehiometričen pridevnik
kemija (o kemijskem razmerju) ▸ nemsztöchiometrikus
Oksidi nekaterih prehodnih elementov, ki jih najdemo v naravi, so nestehiometrične spojine z nekaj manj kovine, kot kaže kemijska formula. ▸ Néhány természetben megtalálható nemsztöchiometrikus átmenetifém-oxidban valamivel kevesebb fém található, mint amennyi a kémiai képletéből következne.

nêsti (nêsem)

A) imperf. ➞ nositi

1. portare:
nesti kovček portare la valigia
nesti otroka k zdravniku portare il bambino dal medico
nesti denar na banko portare i soldi in banca
veter nese pesek več sto kilometrov daleč il vento porta la sabbia centinaia di chilometri lontano
nesti komu veselo novico portare a uno una buona notizia
nesti kozarec k ustom portare il bicchiere alle labbra
top nese daleč il cannone porta lontano, ha una lunga portata

2. pren. (biti boljši, sposobnejši) battere:
kot govornik nese vsakega advokata come oratore batte qualsiasi avvocato
ni več mlada, vendar nese vsako dekle non è più giovanissima eppure batte qualsiasi ragazzina

3. pog. (dajati, prinašati koristi) rendere, essere redditizio:
gostilna dobro nese l'osteria rende bene

4. (izločati jajca) fare le uova
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. moral je popustiti, sicer bi ga nasprotniki nesli dovette cedere altrimenti gli avversari l'avrebbero battuto
leseni most bo težko nesel tako težo il ponte di legno difficilmente sopporterà un peso tanto grande
noge ga več ne nesejo le gambe non lo sorreggono, non lo reggono più
šel je, kamor so ga noge nesle se ne andò dove lo portava il caso
teči, kolikor noge nesejo correre a gambe levate
kamor oči nesejo, so sama polja tutt'intorno una distesa di campi
jahali so, kot bi jih veter nesel galoppavano veloci come portati dal vento
nesti glavo, kožo naprodaj rischiare la vita, la pelle
nesti tekmece za ... točk battere gli avversari di... punti
nesti koga k večnemu počitku seppellire qcn.
nesti skrivnost s seboj v grob portare il segreto con se nella tomba
kar sliši, nese naprej ciò che sente corre a spifferarlo
pog. nesti ga dosti sopportare bene l'alcol
nesti na nosilih barellare

B) nêsti se (nêsem se) imperf. refl.

1. incedere

2. muoversi, spostarsi

3. diffondersi, spargersi

neuf [nœf] adjectif devet; masculin devetica

le neuf mars 9. marca
je m'en moque comme de l'an neuf toliko me briga kot lanski sneg

neuf, neuve [nœf, nœv] adjectif nov; nerabljen; svež; masculin kar je novo

homme neuf novinec
habillé, vétu de neuf v novi obleki
à l'état neuf, comme neuf (kot) nov
tout (battant, flambant) neuf popolnoma nov
remettre, refaire à neuf obnoviti
repeindre à neuf na novo pobarvati
quoi de neuf? kaj je novega?
il y a du neuf aujourd'hui nekaj novega je danes

neugeboren novorojen; figurativ prerojen (wie kot)

neum|en (-na, -no) dumm, blöd(e), doof; hirnlos; (aboten) töricht, albern
neumen kot noč erzdumm, erzblöd, kreuzdumm, saudumm, saublöd, stockdumm, stupid, strohdumm
skrajno neumen dümmer, als die Polizei erlaubt, hirnverbrannt, geistig minderbemittelt
biti neumen dumm sein, mit Dummheit geschlagen sein, vor Dummheit brüllen
krava neumna! blöde/dumme Kuh!
neumna leta množina Flegeljahre
neumna Franca dumme Tussi
neumna žival dummes Vieh
delati se neumnega sich dumm stellen
po neumnem dummerweise
neumen kmet ima najdebelejši krompir dumm hat das meiste Glück

neúmen stupid; foolish, silly; thick-headed, dull; ZDA pogovorno dumb; (nesmiseln) nonsensical

neúmen (nor) na kaj mad (ali crazy) about something
neúmen kot noč as dumb as an ox, as thick as a plank
kako neúmno! how stupid!
preneumno! too bad!
nisi (tako) neúm! you are no fool!
nisem tako neúmen I am not such a fool
nisem tako neúmen, da bi to verjel I am not so stupid (ali dumb) as to believe it
kako si neúmen! how stupid you are!
to je bilo zelo neúmo od mene it was very stupid of me
neúmen je kot noč (pogovorno) he is dead from the neck up
ni tako neúm, kot je videti he is not as stupid as he looks
to je (že) preneumno that is too silly for words
ona ni tako neúma! she knows better!, pogovorno she's not so dumb!

neúmen déraisonnable, bête, sot, stupide, niais, imbécile, fou, insensé

neumno bêtement, sottement, stupidement, niaisement, follement
delati se neumnega faire l'âne (ali la bête)
kako je neumen! qu'il est bête!
neumen kot gos bête comme une oie (ali une cruche, un pied, ses pieds)
ves je neumen nanjo il est fou d'elle

neúmen (-mna -o) adj.

1. stupido, sciocco, stolto; balordo, scimunito; gonzo, fesso, grullo; vulg. coglione:
neumen obraz faccia balorda, sciocca
neumen kot noč, kot tele sciocco come una rapa
ni tako neumen, kot se dela non è così sciocco come vuol far credere
neumen si, če ne izkoristiš priložnosti sei stupido a non approfittare dell'occasione

2. pren. matto, pazzo, ossesso; cretino:
kaj si neumen, da tako kričiš ma che sei matto a gridare così?!
učiti se kot neumen studiare come un ossesso

3. pren. (zelo razburjen) pazzo, impazzito:
neumen od veselja pazzo di gioia

4. pren. (neprimeren, neustrezen) stupido, sciocco:
neumna navada sciocca abitudine
spravi te neumne karte e metti via queste stupide carte

5. pren. (ki se pojavlja v visoki stopnji) matto:
imeti neumno srečo avere una fortuna matta
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
naredil se je neumnega in ga ni pozdravil fece finta di non vederlo per non salutarlo
pog. naredi se neumnega in vprašaj fa' finta di niente e chiediglielo
je neumen na avtomobile va pazzo per le automobili
neumen je na ženske è un incorreggibile donnaiolo
pren. še neumna žival skrbi za svoje mladiče persino l'animale irragionevole ha cura dei propri piccoli
pren. neumno vreme tempo instabile
PREGOVORI:
najbolj neumen kmet ima najdebelejši krompir fortuna fovet fatuis; la fortuna favorisce gli imbecilli

neúmen tonto; necio; bobo, estúpido, memo ; A tudi zonzo

on ni tako neumen fam no tiene pelo de tonto
ni tako neumen kot je videti es más inteligente de lo que parece
delati se neumnega hacerse el tonto
kako neumno! ¡qué disparate!
na neumno vprašanje, neumen odgovor a palabra necia, oídos sordos

neutemeljèn unfounded; groundless; baseless

neutemeljèn strah groundless fears; pl
biti neutemeljèn to be without foundation
neutemeljèni upi unfounded hopes pl
zavrniti tožbo kot neutemeljèno pravo to reject a charge as unfounded

ne-uter -tra -trum, gen. neutrīus, dat. neutrī (ne + uter, vedno trizložno: „neutrum“ trisyllabum pronuntiamus Consentinus)

1. nobeden od njiju, nobeden od obeh, ne (niti) eden ne (niti) drugi: aut uterque … aut neuter Ci., earum sententiarum neutram probo Ci., in neutram partem moveri Ci. ravnodušen ostati, neutram in partem effici possunt Ci. niti v škodo niti v korist (blagor), quid bonum sit, quid malum, quid neutrum Ci., debemus neutrum eorum contra alterum iuvare C., neutra acies laeta ex eo certamine abiit L., neuter consulum L., in neutram partem cultus miser H., neutrumque et utrumque videntur O., ita fiet, ut neutra lingua alteri officiat Q., homo neutrius partis Suet. nobeni strani pripadajoč, nevtralen; neuter z glagolskim predikatom v pl.: ut caveres, neuter ad me iretis Pl., quia neuter consulum potuerunt bello abesse L.; pl. neutri nobena od obeh strani, niti eni niti drugi: neutrorum contemnenda est sententia Ci., cum iam neutris gratiam referre posset Ci., ubi neutri (= niti Rimljani niti Galci) transeundi initium faciunt C., quare toto abessent bello et neutris auxilium auxilia mitterent C. in da so ostali nevtralni, neutri alteros primo cernebant L., in neutris partibus esse Sen. ph., ita neutris cura posteritatis G., neutris quidquam hostile facientibus Iust.

2. occ.
a) kot fil. t. t. neutrae res (= gr. ἀδιάφορα) srednje, vmesne, tj. niti dobre niti slabe stvari, neopredeljene (indiferentne) stvari: sed haec in bonis rebus … facilitas nominetur, in malis proclivitas … in neutris habent superius nomen Ci.
b) kot gram. t. t. srednji, tj. niti moški niti ženski (= gr. οὐδέτερον), srednjega spola: genus neutrum, nav. samo neutrum Varr. idr. slovničarji, srednji spol, nomina neutra, nav. samo neutra Varr., Ci. imena srednjega spola, verba neutra slovničarji glagoli, ki niso niti aktivni niti pasivni. — Od tod adv. abl. sg. neutrō na nobeno od obeh strani, ne (niti) na eno ne (niti) na drugo stran: n. inclinaverat fortuna T., n. inclinata res, spes L., si n. litis condicio praeponderet Q.

Opomba: Gen. sg. neutrī: Aus. in vselej pri slovničarjih v zvezi neutri generis; star. gen. sg. fem. tudi neutrae: Prisc.

Neuzustand, der, im Neuzustand kot nov

nevoščljívost envy; grudge

poklicna nevoščljívost professional envy, occupational jealousy
iz nevoščljívosti kaj napraviti to do something out of envy
pozelenel sem od nevoščljívosti I turned green with envy
zbuditi nevoščljívost pri kom to rouse someone's envy
bolje je zbujati nevoščljívost kot usmiljenje better be envied than pitied

nexus² -ūs, m (nectere)

I. (za)vozlanje, zavozljaj, zaplet, splet, preplet(anje), zamot(anje), objem(anje), ovijanje, zavoj, ovoj, vezanje, zavezovanje, povezovanje, stik: atomorum Ci. splet, stik, contulerant arto luctantia nexu pectora pectoribus O., serpens baculum qui nexibus ambit O. v zavojih, ovijajoča se, n. nodi Plin. vozel, zavozlaj, salix solido ligat nexu Plin., neque firmis nexibus ligneam compagem superstruxit T., bracchiorum nexibus elidere Suet., cuius (sc. gordijskega vozla) nexum si quis solvisset Iust. —

II. metaf.

1. zaplet, zveza, povezava, splet: exsoluti plerique legis nexus T. z zakonom nastali zapleti, n. naturalium causarum T. vzročna zveza, vzročnost, n. causarum latentium Cu. neznana vzročna zveza (vzročnost).

2. occ. kot jur. t. t. (= nexum -ī, n)
a) dolgovna obveza, plačilna zavezanost: qui se nexu obligavit Ci.
b) meton. dolžniška obveza(nost), tj. na slovesen način ustanovljeno pravno razmerje med dolžnikom in upnikom, suženjstvo (podložništvo) zaradi dolgov (gl. nexum -ī, n pod nectō): nec civili nexu, sed communi lege naturae Ci., nam etsi unciario faenore facto levata usura erat, sorte ipsa obruebantur inopes nexumque inibant L. čeprav so se obresti znižale, so na reveže vendarle pritiskale razmere in so postajali sužnji (podložniki) zaradi dolgov, nexu vincti L. sužnji (podložniki) zaradi dolgov; od tod pren.: cuius (sc. Attici) proprium te esse scribis mancipio et nexu Ci. ep.
c) sploh obveza: Icti., partem hereditatis a nexu pinguoris liberum consequi Dig.

nī, stlat. nei, adv. in conj.

I.

1. star. soobl. za nē v velelnih in finalnih stavkih = ne, da ne (bi): nei quis Bacanal habuisse velit Vetus Ictus., ni quid tibi hinc in spem referas Pl., ni mala, ni stulta sis, ni indomita imposque animi Pl., caveto, ni quam materiem doles Ca. fr., vinum aliudque quid ni laudato Varr. ap. Non., Numa constituit, ut pisces qui squamosi non essent, ni pollucerent, parsimonia commentus, ut convivia publica et privata cenaeque ad pulvinaria facilius compararentur, ni qui ad polluctum emerent Cassius Hemina ap. Plin., iussa monent Heleni … ni teneant cursus V., qua (sc. lege) quondam edicta flemus uterque diu, ni nos divideret Pr.

2. v zvezah nīmīrum (= ne id mirum … videatur) ni čudno, nič čudnega, seveda, kajpada in quidnī (tudi v tmezi quid … nī Ter., Cat.) zakaj ne, kako (ne) bi a) v odgovorih ali b) v podkrepitev kake trditve ali c) iron. = kaj še, kajpada; poklas. tudi v zvezi z nōn: quidni non timeat Sen. ph. = gotovo se boji; gl. nīmīrum in quidnī. —

II. = sī non (ne = nisi) nikalni veznik v kondicionalnih stavkih z ind. in cj. če ne, ko ne, ko ne (bi): ni metus ulla tenet virtutem, rite quiescunt Enn. ap. Non., ni offerumentas habebis pluris in tergo tuo quam ulla navis longa clavos, tum ego ero mendacissumus Pl., dicerem, ni vererer, ne ex eventis fingere viderer Ci. ep., sponsionem fecisset, ni vir bonus esset Ci., timebat iram senati, ni paruisset S., omina ni repetant Argis numenque reducant V., ni tua custodis, avidus haec auferet heres H., plures cecidissem, ni nox proelia intervenisset L., caduceatorem praemisit (sc. Alexander), qui denuntiaret, ni dederent, ipsos ultima esse passuros Cu. Poseb.

1. pri krepkejših trditvah, pri prepričevanju, grožnjah in rotenju: perii hercle hodie, ni hunc a te abigo Pl., quod ni ita se haberet, nec iustitiae ullus esset nec bonitati locus Ci., moriar, ni puto te malle a Caesare consuli Ci. ep., regna ipsa Latini, ni fatentur, eruam V., excidium minitans, ni causam suam dissociarent T.; dalje v reklih
a) mirum ni čudno bi bilo, ko ne bi: mirum, ni domi est Ter. čudno bi bilo, ko bi ne bil doma = gotovo je doma, mirum ni cantem Nov. ap. Ci. naj mar še pojem.
b) (kot vrinjeni stavek) ni fallor če se ne motim: O., Sen. ph. in pozni pisci.

2. Kot jur. izraz pri pogodbah, ukrepih, stavah, obljubah, toda le, če se navajajo v odvisnem govoru: sponsionem facere cum lictore, ni furtis quaestum faceret Ci., sic se iterum ac saepius iudicem illi ferre, ni vindicias ab libertate in servitutem dederit L.; tako tudi: ni … nīve (gl. nīve) Pl., si … nive … nive Pl., tum illud „sive nive“ inrident Ci.; kot fil. t. t. sīve (gl. sīve) nīve: per istud philosophiae „sive nive“ Sen. ph. — Nī (nenavadno) = nisi quod le da: poterantque miserandi homines ad crudele supplicium ducti Christianorum adiumento defendi, ni Georgi odio omnes indiscrete flagrabant Amm.

niais, e [njɛ, z] adjectif bedast, neumen; neizkušen; masculin bedak

il n'est pas si niais qu'il en a l'air ni tako neumen, kot je videti