rose1 [róuz]
1. samostalnik
roža, vrtnica, rožni grm
figurativno lepa ženska, krasotica, lepotica; rožnata barva
množina rožnat videz
medicina šen; simbol, emblem rože, ornament rože
arhitektura okno kot roža, rozeta; štrcalka (glavica) vrtnarske škropilnice
geografija, navtika vetrovnica (na kompasu)
the rose of najlepša od
rose of may narcisa
no bed of roses figurativno nobeno veselje (zabava)
path strewn with roses z rožami posuta pot, figurativno lagodno življenje
under the rose figurativno zaupno, na tihem, tajno, sub rosa
to be reposed on a bed of roses figurativno imeti zelo ugodne življenjske razmere, imeti z rožicami postlano življenje
it is not all roses ni vse tako rožnato, kot je videti
to gather roses of life uživati življenje, iskati življenjske užitke
to look at things through rose-coloured spectacles gledati (videti) stvari skozi rožnata očala, videti stvari v najboljši luči
no rose without thorns ni rože brez trna, figurativno vsaka prijetna stvar ima tudi kaj neprijetnega, popolne sreče ni
2. pridevnik
rožnat; rožni, rožnate barve
3. prehodni glagol
rožnato rdeče (po)barvati, pordečiti, rdeti (lica)
Zadetki iskanja
- rote1 [róut] samostalnik
gola navada, mehanična spretnost, rutina
by rote mehanično, rutinsko; na pamet
to learn (to do) (only) by rote (le) mehanično, iz navade, se kaj učiti (delati) - rotundō -āre -āvī -ātum (rotundus) narediti (delati) kaj okroglo, zaokrožiti (zaokroževati), (za)óbliti, izobliti, zobliti: Vell., Mel. idr., ad volubilitatem rotundare Ci., tignum ad circinum rotundare Vitr., vasculum in modum papillae rotundare Ap.; se rotundare ali med. rotundari posta(ja)ti okrogel, (za)obliti se, zaokrožiti (zaokrožati, zaokroževati) se: herbae in caulem rotundantur Plin.; od tod adj. pt. pf. rotundātus 3 zaokrožen, (kolutasto) okrogel, obel: orbis solis Vell.; pren. zaokrožen, izdelan, dodelan, izbrušen, dovršen:
2. metaf. zaokrožiti (zaokrožati, zaokroževati) denarno vsoto: mille talenta rotundentur H. - rouleau [rulo] masculin valjar; zvitek, zmotek, navitek
rouleau compresseur cestni valjar
rouleau de papier, de parchemin rola papirja, pergamenta
rouleau de papier peint rola stenskih tapet
rouleau masseur valjar (iz kavčuka) za masiranje
rouleau de pellicules photographiques, de film zvitek fotografskih filmov, filma
rouleau à pâtisserie (kuhinjski) valjar
rouleau de peintre en bâtiment pleskarski valjar
rouleau pour terraîn de tennis, pour gazon valjar za tenisišče, za trato
rouleau à mise en plis valjec za navijanje las
rouleau balayeur valjar za pometanje
essuie-main masculin à rouleau (na valju) vrtljiva brisača
être au bout de son rouleau ne imeti kaj še reči; ne imeti več denarja; biti na koncu svojega življenja
donner un rouleau à développer dati razviti zvitek (filmov)
mettre en rouleaux zložiti v role (kovance)
passer au rouleau povaljati, zvaljati - round3 [ráund] prislov
(na)okoli, (na)okrog; v krogu, v obsegu; kolikor daleč seže pogled naokoli
round and round nepretrgoma, neprestano, velikokrat
round about! na levo krog!
all round vse obsegajoč (o ceni)
all-round naokoli, brez razlike, vsi po vrsti
all round us vse okoli nas
all the country round po vsej deželi, zemlji
all the year round (skozi) vse leto
for miles round milje naokrog
a long way round velik ovinek
to ask s.o. round povabiti koga k sebi
to bring s.o. round spraviti koga k sebi, k zavesti; prepričati koga
he is coming round (on) prihaja spet k zavesti
to come (to be) round kmalu, skoraj priti (biti)
New Year's Day will soon come round Novo leto bo kmalu tu
to go round vrteti se v krogu, krožiti
to go a long way round napraviti velik ovinek
to gather round zbrati se okoli
to get s.o. round prelisičiti, omrežiti, premamiti koga
to hand round podajati, porazdeliti okoli
what are you hanging round for? kaj čakaš tu? kaj delaš tu?
to order glasses round naročiti pijačo za vso družbo, pogostiti vso družbo
to send round the hat (s klobukom) nabirati darove v družbi, prositi za prostovoljne prispevke
to show s.o. round okoli koga voditi, biti komu za vodnika, razkazovati komu kaj
to sleep the clock round spati polnih 12 (ali 24) ur
taking it all round upoštevajoč stvar z vseh vidikov
to turn round vrteti se, obrniti se, obračati se
wheels turn round kolesa se vrté - route [rut] féminin cesta; pot; vožnja; tek (reke); militaire pohod, marš; aéronautique letalska proga; marine vožnja, kurz, smer
en route spotoma, med potjo, na poti (pour v)
à moitié route na pol pota
en route! na pot!
bonne route! srečno pot, vožnjo!
route aérienne zračna pot, proga
route alpestre, asphaltée alpska, asfaltirana cesta
route en béton (précontraint) cesta iz (napetega) betona
route bitumée z asfaltom prevlečena cesta
route de col cesta čez gorski prelaz
route côtière obalna cesta
route de course dirkalna proga
route départementale cesta I. reda
route empierrée, d'évitement, goudronnée, de montagne gramozna, obvozna, z asfaltom prevlečena, gorska cesta
route nationale (RN) državna cesta
routes de navigation plovbne proge, linije
route pavée, poussiéreuse, provinciale tlakovana, prašna, podeželska cesta
route à priorité prednostna cesta
route rapide, express hitra cesta
route non revêtue neutrjena cesta
route de sortie izpadnica (cesta)
route du Sud cesta proti jugu
route de terre, par mer kopna, pomorska pot
route verglacée, enneigée poledenela, zasnežena cesta
accident masculin sur la route nezgoda, nesreča na cesti
circulation féminin sur les routes promet po cestah
code masculin de la route cestni prometni red, predpisi
courses féminin pluriel cyclistes sur route cestne kolesarske dirke
colonne féminin de route kolona na pohodu, na maršu
croisement masculin de routes cestno križišče
feuille féminin de route vojaška dovolilnica za individualno potovanje
grande route glavna prometna cesta, figuré velika cesta
police féminin de la route cestna, prometna policija
usager masculin de la route uporabnik ceste
arriver à Maribor par la route dospeti v M. po cesti
barrer la route à quelqu'un zapreti komu pot
couper la route à quelqu'un odrezati komu pot
demander la route à quelqu'un vprašati koga za pot
demander la route (automobilisme) hoteti prehiteti
être sur la bonne route biti na dobri, pravi poti
cette route est meurtrière ta cesta zahteva mnogo žrtev
faire route pour odpotovati v, marine odpluti v
faire route avec quelqu'un potovati, peljati se skupaj s kom
faire de la route mnogo se voziti (pluti)
faire fausse route priti s prave poti, izgubiti pot, zaiti; figuré (z)motiti se, biti na nepravi poti
se mettre en route kreniti, iti na pot
prendre sa route ubrati svojo pot (par po, čez)
souhaiter bonne route želeti (avtomobilistu) srečno pot, vožnjo
il y a deux heures de route je dve uri vožnje
la route est toute tracée (figuré) vemo, kaj je treba napraviti - routine [ru:tí:n]
1. samostalnik
rutina, spretnost, uvežbanost, veščina, izvedenost; običajni, redni potek (dela), običajen postopek; čista formalnost; stalna kolotečina, šablona
vojska urnik
the day's routine običajni, vsakodnevni, redni posli
to make a routine of s.th. napraviti kaj za pravilo
to be routine biti pravilo
2. pridevnik
vsakdanji, tekoči, vedno enak, rutinski; mehaničen, normalen, šablonski, predpisen, standarden, birokratski
routine duties vsakodnevne dolžnosti - row2 [róu] neprehodni glagol & prehodni glagol
veslati; voziti (čoln, koga v čolnu); voziti se v čolnu
a boat rowing eight oars čoln na osem vesel
to row s.o. across the river prepeljati koga s čolnom čez reko
to row against the tide figurativno veslati proti toku, boriti se s težavami
to row s.o. for s.th. (tekmovalno) veslati s kom za kaj
I'll row you if you like tekmoval bom s teboj v veslanju, če hočeš
to row dry britanska angleščina, pogovorno suho (= brez špricanja z vesli) veslati
to row wet britanska angleščina, pogovorno pri veslanju špricati z vesli
to row in the same boat figurativno biti v istem položaju, imeti isto usodo
to row a fast (long) stroke hitro (počasi) veslati
to row a race udeležiti se veslaških tekem
this boat rows easily ta čoln je lahkó veslati
to row down s.o. prehiteti koga v veslanju, preveslati koga (zlasti pri tekmovanju), biti boljši v veslanju
to be rowed out biti popolnoma izčrpan (po veslaški tekmi)
to row over zmagati v veslaški tekmi - row4 [ráu]
1. samostalnik
pogovorno vpitje, kričanje, kraval, hrup; glasen prepir, pretep, rabuka, ravs; graja, zmerjanje, oštevanje
family row družinski prepir (scena)
what's the row? kaj se je zgodilo?, kaj je narobe?, kaj pa je?
to get into a row nakopati si grajo
I got into an awful row pošteno so me ošteli (ozmerjali)
to kick up (to make) a row dvigniti, napraviti hrup, kraval; kričati, vpiti, hrupno ugovarjati
they kicked up a tremendous row dvignili so peklenski hrup
2. neprehodni glagol & prehodni glagol
pogovorno razgrajati, prepirati se; napraviti (izzvati, povzročiti) hrup, škandal; grajati, (o)zmerjati, levite brati
arhaično pretepsti - róžnat (-a -o) adj.
1. rosa, roseo, rosato, carnicino, incarnato:
rožnata barva color rosa
dekle rožnatega obraza una fanciulla dal volto roseo
2. pren. roseo, rosa:
takrat nismo bili v rožnatem položaju allora non eravamo in una situazione rosea
gledati (kaj) v rožnati luči, skozi rožnata očala vedere tutto rosa
biti rožnate volje essere di ottimo umore
šport. rožnata majica maglia rosa
tisk. rožnati tisk stampa rosa - rub1 [rʌb] samostalnik
drgnjenje; odrgnina; otiranje; trenje, težava, zapreka, motnja, neprilika
figurativno udarec, napad, neprijetno srečanje
figurativno očitek, zbadanje
figurativno pomanjkljivost, nepopolnost
(= rub-stone) brus, osla
the rubs and worries of life nadloge in skrbi v življenju
there's the rub tu je težava, v tem grmu tiči zajec
there's a rub in it pogovorno (ta) stvar ima eno težavo
to give s.th. a good rub dobro kaj otreti (žlice, mizo itd.)
the horse was given a good rub konja so dobro otrli (s šopom slame)
to have a rub with the towel (o)sušiti se, otreti se z brisačo - rub2 [rʌb] prehodni glagol & neprehodni glagol
otreti (se), frotirati (se), drgniti (se) (against, on ob)
brisati, meti; (po)gladiti; polirati; dotakniti se, poškodovati, zadati rano, ožuliti, povzročiti bolečino; natreti (with z)
figurativno prebijati se (through skozi)
to rub one's hands figurativno méti si roke, biti zadovoljen
to rub one's hand over s.th. z roko pogladiti kaj
to rub on s.o.'s feelings (za)boleti koga
to rub shoulders with s.o. figurativno družiti se s kom, biti zaupen s kom
to rub s.o. the wrong way figurativno iritirati, ozlovoljiti, ujeziti koga
it rubs me the wrong way figurativno ni mi pogodu, spravlja me v slabo voljo, iritira me
they rub through the world prebijajo se, rinejo nekako
we must rub through it to moramo prestati - rubare v. tr. (pres. rubo)
1. krasti; (nasilno, z zvijačo) vzeti (tudi ekst.):
rubare una mossa prehiteti potezo
rubare lo stipendio slabo delati, krasti Bogu denar
rubare un segreto a zvabiti skrivnost iz
andare a rubare in casa del ladro pren. početi kaj jalovega
2. pren.
rubare il cuore osvojiti, streti srce
rubare il mestiere a qcn. iti v tuj zelnik, poseči, posegati v tuje pristojnosti
rubare ore al sonno naprezati se noč in dan
rubare il tempo a qcn. komu krasti čas, nadlegovati koga z nepomembnimi zadevami
rubare la vista zakrivati pogled (poslopje)
rubarsi qcn., qcs. con gli occhi koga, kaj poželjivo gledati
tutti se la rubavano per complimentarla vsi so se trgali, da bi ji čestitali
3. absol. krasti:
rubare a man salva krasti nekaznovano kot sraka
rubare sul peso goljufati na teži - rücken pomakniti, premakniti; potisniti; näher rücken približevati se, približati se; Eisenbahn pomikati; Forstwesen spravljati; intransitiv pomakniti se, premakniti se (kam); näher rücken približati se; rücken an premikati, popravljati (kaj); an die Front rücken iti na fronto; ins Feld rücken iti na fronto; figurativ Argumente: navajati, navesti (kaj); in die Ferne rücken odmikati se nekam daleč, oddaljevati se; rücken mit premikati (kaj)
- rufen (rief, gerufen) klicati, einen Namen, etwas: zaklicati; Tierkunde oglašati se; eine Telefonnummer: poklicati; Parolen: vzklikati; beim Namen rufen klicati po imenu; bei einem Namen rufen klicati z imenom; nach jemandem rufen klicati/poklicati (koga); nach etwas rufen terjati/zahtevati (kaj); (kommen lassen) poklicati; rufen lassen poklicati, poslati po; zur Ordnung/zur Sache rufen opomniti; zu den Waffen rufen vpoklicati v vojsko; zum Aufstand rufen klicati/pozivati k uporu; ins Leben rufen ustanoviti, organizirati; ins Gedächtnis rufen priklicati v spomin; wie gerufen kot nalašč; gerufen sein : er wird X gerufen kličejo ga/pravijo mu X
- rūfō -āre (rūfus) (po)rdečiti, narediti (delati) kaj rdeče: capillum Plin.
- rúka ž, daj. rúci, tož. rûku, mn. rȗke, rod. rùku
1. roka: gvozdena ruka = jaka ruka = čvrsta ruka; pružiti komu -u u pomoć; dići -u na koga; raditi nešto na svoju -u; pustiti komu slobodne -e; biti čija desna ruka; imati što pri ruci; biti srećne -e; biti čistih ruku; crtati slobodnom -om; voditi dijete za -u; držati konce u svojim rukama imeti niti v svojih rokah; imati koga u rukama; imati pune -e posla; ići komu na -e, na -u pomagati komu; dok bi -om o -u zelo hitro, kaj kmalu; uraditi nešto na brzu -u narediti nekaj v naglici, zelo hitro; polaziti, poći za -om posrečiti se, uspeti; imati prljave -e; primiti koga raširenih ruku sprejeti koga z odprtimi rokami; ruka ruku mije, a lice obadvije; molim, -u na srce; s -e mi je spotoma mi je, priročno mi je
2. vrsta: ima tu knjigu od svake -e
3. način: u neku -u ima pravo
4. u najmanju -u vsaj - rumpō -ere, rūpī, ruptum (indoev. kor. *reup-, *rup- lomiti, trgati; prim. skr. rúpyati trga ga (po telesu), rōpayati (on) se odlamlja, lumpáti lomi, zlamlja, rōpam luknja, jama, sl. rupa, got. biraubōn ropati, stvnem. roub, roubōn = nem. Raub, rauben, lat. rupēs [prim. skr. rupas hrapav, grudast, jamast, kotanjast], rūpīna, rūpex)
1. (z)lomiti, razlomíti (razlámljati), prelomíti (prelámljati), (s)trgati, raztrgati (raztrgavati), (raz)deliti, razdeliti (razdeljevati), s silo ločíti (ločeváti), prekiniti (prekinjati), odpreti (odpirati), razbi(ja)ti, prebi(ja)ti, (s)cefrati, razkleníti (razklépati), razkleščiti: Q., Pr., Fl. idr., vincula carceris, vincula alicuius Ci., catenas H., arcum Ph., vestes O., pontem L. podreti, praecordia ferro O. prebosti, guttura cultro O. prerezati; tako tudi colla securi O., nodos et vincula linea V. (s puščico) prestreliti, adamantem Plin. razbiti, zdrobiti, razpŕhniti, nubila caelo V. ali nubem Lucr. (raz)deliti, gladio lora Cu. presekati, frigore saxa rumpit hiems V. ali aqua tendit rumpere plumbum H. predreti, razdeti, razdreti; pren.: rumpere catenas O., claustra H., vincula servitutis V., ruperunt horrea messes V. so razgnale, cantu rumpent arbusta cicadae V. bodo razgnali = tako cvrčali, da bo drevje pokalo; izhodišče: rumpere radices solo V. iz zemlje, funem ab litore V.; pesn. tudi z acc. personae: quem Veneris certamina rumpunt V. slabijo, jemljejo moč, šibijo. Poseb. telo, telesne ude poškodovati, raniti, prizadeti (prizadejati) poškodbo (rano itd.), (z)lomiti, (od)trgati, (raz)trgati, (z)drobiti, razbi(ja)ti, narediti (povzročiti), da kaj poči: si quis rumpet occīdetve Carmen vetus ap. L., rumpere ramices Pl., Varr. fr., membrum Ca., alicuius ilia Cat., exiguam ranam Mart., rumpere aliquem ambulando Ter. ali bovem Plin. ali leporem forti equo Mart. gnati, (z)goniti skoraj do smrti, rumpe miser tensum iecur Iuv. razženi, razstreli (o kričaču); pogosto aliquem rumpere Icti. = koga (telesno) poškodovati.
2. pass. rumpi (z)lomiti se = počiti, (raz)pokati, popokati, razpočiti se, razleteti (razletevati, razletavati, razletovati) se: Varr., Sil. idr., vesica rumpitur Cels., inflatas rumpi versiculas Ci., cantando rumpitur anguis V., miser rumperis et latras H. „razkričavaš se“ = vpiješ tako, da te bo konec (da boš počil), vpiješ do onemoglosti, rana (sc. inflata) rupto iacuit corpore Ph.; od tod (namigujoč na to basen) rupit Iarbitam lingua H. njegov zlobni jezik ga je ugonobil, tj. naredil nemogočega, rupti pontes T. razpadli; metaf.: rumpantur invidiā ut ilia Codro V., licentiā ante rumpebar Ci. od jeze, rumpantur iniqui Pr., Mart.; refl.: non, si te rumperis, par eris H.
3. metaf.
a) z zunanjim obj. razgnati (razganjati), razpršiti (razprševati), predreti (predirati), prebi(ja)ti, razbi(ja)ti, odpreti (odpirati), prodreti (prodirati) skozi kaj: ordines, mediam aciem L., rapido cursu media agmina V., misso proelia equo Pr., postes V. zlomiti, razbiti, amnis exit ruptis aggeribus V., maria obicibus ruptis residunt V.; prolept. narediti (delati), utreti (utirati), utiriti, odpreti (odpirati) (si) (pot, dohod): rumpunt aditūs V., ferro viam V., viam igne Stat., iter ferro Sil.; pesn. narediti, (u)tiriti, odpreti si pot, prebi(ja)ti se, preiti (prehajati) preko česa ali skozi kaj, prekoračiti (prekoračevati), prečkati: rumpere Alpes Sil., iuga Val. Fl.; pesn. storiti (narediti, povzročiti), da kdo, kaj prodre (plane, (iz)bruhne) iz česa: fontem (sc. Pegasi) ungula rupit O. je odprlo pot vrelcu; pogosteje refl. se rumpere in med. rumpi predréti (predírati) se, prodréti (prodírati): tantus se nubibus imber ruperat V. iz oblakov se je usul, se je ulil, inter nubila sese rumpent radii V. se bodo prikazali, bodo pokukali, bodo posvetili, rupto turbine V., amnes rumpuntur fontibus V. prodirajo (bruhajo na dan) iz virov; metaf.: vocem pectore rumpere V. glas zagnati, oglasiti, bruhniti, rumpebat pectore questus V. začel je tožiti.
b) prelomíti (prelamljati), (pre)kršíti, razdreti (razdirati), razveljaviti (razveljavljati), prekiniti (prekinjati), pretrgati (pretrgavati), prekiniti (prekinjati), uničiti (uničevati), onemogočiti (onemogočati), razdéti (razdejáti, razdévati), razvézati (razvezováti, razvezávati), ovreči, ukiniti (ukinjati), odpraviti (odpravljati), preprečiti (preprečevati), spodnesti (spodnašati), izpodnesti (izpodnašati), spodkopa(va)ti, izpodkopati (izpodkopavati, izpodkapati, izpodkopovati): foedera Ci., V., sacramenti religionem L., testamentum Ci., nuptias, edicta H., fidem L., V., ius gentium L., fata aspera V. streti spone (vezi) usode = ferrea decreta sororum O., Cu., tudi: imperium rumpere = streti gospostvo, tj. odpovedati pokorščino: Cu. ali = prekršiti zapoved: T., fati necessitatem L., reditum alicui H. preprečiti, tacitos amores V.
c) pretŕgati (pretrgávati), prekíniti (prekínjati), (z)motiti: visum Ci., somnum V., Lucan., sacra V., novissima verba O., silentium V., Cu., O., H., Plin. iun. = taciturnitatem T., ut quidam patientiam rumperent Suet. da je nekatere minilo potrpljenje (minila potrpežljivost), opera omnia V., rumpe moras V., Plin. iun. ne múdi se.
Opomba: Star. pf. rupsit = ruperit Tab. XII; inf. pr. pass. rumpier: Afr. fr. - run*2 [rʌn] neprehodni glagol & prehodni glagol
I. neprehodni glagol
1.
teči, tekati, drveti, dirkati, udeležiti se dirke; voziti, hiteti, podvizati se; bežati, pobegniti, umakniti se (from od)
popihati jo, pobrisati jo; navaliti, jurišati (at, on na)
hitro potovati, voziti se, pluti, redno voziti, vzdrževati promet; potegovati se (for za)
biti kandidat, kandidirati; hitro, naglo se širiti (novica, ogenj); (o času) poteči, preteči, miniti, bežati; trajati, teči, vršiti se (šola, pouk)
to run amok (amuck) pobesneti, letati kot nor, izgubiti popolnoma oblast nad seboj
to run for it, to cut and run pogovorno popihati jo, zbežati
to run foul of trčiti z
to run to help hiteti na pomoč
to run with the hare and hunt with the hounds figurativno skušati biti v dobrih odnosih z dvema nasprotnima si strankama
this idea keeps running through my head ta ideja mi ne gre iz glave
run for your lives! reši se, kdor se more!
to run for luck ameriško poskusiti kaj na slepo srečo
to run mad zblazneti, znoreti
to run to meet s.o. teči komu naproti
to run to meet one's troubles figurativno vnaprej si delati skrbi
the news ran like wildfire novica se je širila kot blisk
to run for an office potegovati se, konkurirati, biti kandidat, kandidirati za neko službeno mesto (službo)
he who runs may read it figurativno na prvi pogled se to vidi, to se da brez težave razumeti
school runs from 8 to 12 šola (pouk) traja od 8 do 12
a thought ran through my head misel mi je šinila v glavo
to run from one topic to another skakati z ene téme na drugo
time runs fast čas beži, hitro teče
this train is running every hour ta vlak vozi vsako uro
to run on the wheels figurativno gladko iti
2.
vrteti se, obračati se (on okoli)
premikati se, kretati se, gibati se, kotaliti se, jadrati; (o stroju) delovati, biti v pogonu, obratovati, funkcionirati; (o tovarni itd.) biti odprt, delati; (o denarju) biti v obtoku, v prometu; (o vodi) teči, razliti se, izlivati se; (o morju) valovati; segati, raztezati se, razprostirati se; (o rastlinah) bujno rasti, pognati, iti v cvet, hitro se razmnoževati; (o menici) imeti rok veljave, teči, veljati; (o cenah) držati se
pravno ostati v veljavi
gledališče biti na sporedu, uprizarjati se, predstavljati se, predvajati se, igrati se, dajati se; (o barvah) razlivati se, puščati barvo; (o očeh, nosu, rani) solziti se, cureti, kapati, gnojiti se; (o kovinah) taliti se; (o ledu) (raz)topiti se, kopneti; (o besedilu) glasiti se; (s pridevnikom) postati, nastati, biti
running ice topeči se led
three days running tri dni zaporedoma
the bill has three months to run menica ima rok treh mesecev
my blood ran cold figurativno kri mi je poledenela v žilah
it runs in his blood to mu je v krvi
he is running with blood kri ga je oblila
the colour runs in the washing barva pušča pri pranju
the course runs at par tečaj (kurz) je (stoji) al pari
to run dry posušiti se; biti prazen; figurativno onemoči, biti izčrpan
eyes run oči se solzijo
my face runs with sweat pot mi teče po obrazu
it runs in the family to je v družini
to run to fat (z)rediti se, postati debel
the feelings are running high duhovi so razburjeni
the garden runs east vrt sega, se razteza proti vzhodu
to run high dvigati se, rasti
to run hot postati vroč, segreti se
the lease runs for ten years zakupna pogodba teče, velja deset let
that makes my mouth run sline se mi pocede ob tem
my nose runs iz nosa mi teče
oats run 40 pounds the bushel cena za oves je 40 funtov bušel
to run riot (s)puntati se, upreti se; podivjati, pobesneti, (o rastlinah) bujno se razrasti
to run round in cercles figurativno kazati veliko aktivnost, a malo uspeha
the salade runs to seed solata gre v cvetje
sea runs high morje je razburkano
that runs to sentiment to sega, gre človeku do srca
we ran short of coal premog nam je pošel, zmanjkalo nam je premoga
my supplies are running low moje zaloge se manjšajo, gredo h kraju
my talent does not run that way za to nimam nobenega daru
my tastes do not run that way za to nimam smisla
to run true to form (type) ustrezati pričakovanjem
still waters run deep tiha voda globoko dere
to run wild podivjati; izroditi se, spriditi se, biti neukrotljiv
words ran high padle so ostre besede; prišlo je do ostrih besed, do hudega prerekanja
the words of this passage run thus besede tega odstavka se glasé (takole)
the works have ceased running tovarna je ustavila delo
II. prehodni glagol
1.
preteči, preiti, teči skozi (čez), drveti (čez), voziti (skozi), preleteti, prepluti, prejadrati; teči (s kom) za stavo
figurativno meriti se (s kom); dirkati
lov poditi, goniti, zasledovati; zbežati (iz), ubežati, zapustiti (deželo); opraviti (pot, naročilo)
the disease runs its course bolezen gre svojo pot
to run a blockade vojska prebiti blokado
to run s.o. close (hard) teči za kom, biti komu za petami
to run the country zbežati iz dežele
to run errands opravljati nakupe (naročila), tekati po poslih, opravkih
to run the guard neopazno iti mimo (skozi) straže
to run 30 knots navtika pluti s hitrostjo 30 vozlov
to run a red light (stop sign) voziti skozi rdečo luč (znak stop)
to run messages prinašati, prinesti sporočila
to run a parallel too far predaleč iti v primerjavi
to run a race tekmovati v teku (dirki), dirkati
to run races prirediti dirke
to run the rapids prevoziti brzice
to run a rumour back to its source zasledovati govorico do njenega izvira
to run a scent iti za sledjo, slediti sledi
we must let the things run its course moramo pustiti, da gre stvar svojo pot
I'll run you to the tree over there tekmoval bom s teboj v teku do onega drevesa
2.
upravijati, voditi; predelati (into v)
spraviti v tek, v gibanje, v delovanje, pustiti, da nekaj teče, točiti; zakotaliti; gnati, goniti, poditi (konja); vpisati (konja) za dirko; pasti (živino); odpraviti, odpremiti, premestiti, transportirati; tihotapiti; zabiti (into v)
zasaditi, zariti, zadreti, zabosti (nož); spustiti, dati v promet, držati v pogonu (stroj); postaviti kot kandidata (for za)
izpostaviti se, biti izpostavljen; zabresti, pustiti zabresti (v); zaleteti se (v); (kovino) taliti; (o reki) nanositi (zlato)
ameriško potegniti (črto, mejo)
to run an account with kupovati na račun (pri kaki tvrdki)
to run brandy tihotapiti žganje
to run one's car into a wall zaleteti se z avtom v zid
to run the danger biti v nevarnosti
to run debts biti v dolgovih, zabresti v dolgove
I ran myself into difficulties zašel sem v težave
to run one's fingers through one's hair (hitro) iti si s prsti skozi lase
to run a firm into debt spraviti tvrdko v dolgove
to run one's fortune poskusiti svojo srečo
to run the gauntlet figurativno biti izpostavljen ostri kritiki
to run one's head against the wall zaleteti se z glavo v zid, riniti z glavo skozi zid (tudi figurativno)
to run a horse goniti, priganjati konja; vpisati (prijaviti) konja za dirko
to run lead into bullets liti krogle iz svinca
to run logs sploviti hlode, les
I ran a nail into my foot zadrl sem si žebelj v nogo
to run a newspaper izdajati časopis
to run oneself to a standstill ustaviti se
to run risks tvegati, riskirati
to run a ship aground zapeljati ladjo na sipino
to run the show sleng, figurativno biti šef, voditi (neko) podjetje
he runs the whole show on vodi vse
to run a high temperature medicina imeti visoko vročino
to run a town upravljati mesto
to run a special train dati v promet poseben vlak - Runde, die, (-, -n) krog (tudi Sport); Sport, Schach: kolo; beim Boxen: runda; (Umgang) obhod; (Tischrunde) omizje; eine Runde spendieren plačati rundo; die Runde machen razširiti se, iti iz rok v rok, iti od ust do ust; über die Runden bringen zdržati, prestati (kaj), spraviti skozi; über die Runden helfen ponagati premagati težave; über die Runden kommen zdržati; mit dem Geld: shajati (z)