Franja

adder² [ǽdə] samostalnik
računski stroj

adder-bolt [ǽdəboult] ➞ adder-fly

adder-fly [ǽdəflai] samostalnik
zoologija kačji pastir

adder's-tongue [ǽdəztʌŋ] samostalnik
botanika kačji jezik

addestramento m vadba, urjenje, usposabljanje:
addestramento professionale strokovno usposabljanje

addestrare

A) v. tr. (pres. addēstro) vaditi, uriti, učiti

B) ➞ addestrarsi v. rifl. (pres. mi addēstro) vaditi se, uriti se:
addestrarsi nell'uso delle armi vaditi se v ravnanju z orožjem

addetto

A) agg.

1. dodeljen, pripadajoč:
funzionario addetto alla segreteria uslužbenec tajništva

2. določen, namenjen:
vagone addetto al trasporto delle merci vagon, namenjen prevozu blaga

B) m

1. uslužbenec

2. ataše:
addetto commerciale trgovinski ataše
addetto militare vojaški ataše
addetto culturale kulturni ataše
addetto stampa tiskovni ataše

addì avv. pisarn. dne:
addì 2 maggio dne 2. maja

addiacciare v. tr. (pres. addiaccio) držati čredo v staji

addiaccio m staja:
dormire all'addiaccio spati pod milim nebom

addible [ǽdibl] pridevnik
sešteven, dodaten, razmnožljiv

addīcō -ere -dīxī -dictum prireči (prirekati), in to occ.

1. (o avgurju) pritrditi (pritrjevati), odobriti (odobravati), ugajati = ugoden biti, ugodna znamenja da(ja)ti (naspr. abdicere): Sen. ph., Ap., aves addicunt L., Paulo pulli (prerokovalske kokoši) auspicio (abl.) non addixerunt L., addicentibus auspiciis vocat contionem T.

2. jur. prisoditi (prisojati), prizna(va)ti, pripoznati (o pretorju, čigar dejavnost obsegajo besede do, dico, addico): Pl., Icti., mihi bona addicat praetor Verres Ci., add. alicui iudicium Varr., Macr. priznati komu pravico do tožbe, dovoliti komu, da toži, add. aliquem iudicem (de aliquā rē) Val. Max. ali aliquem arbitrum Sen. ph. pripustiti koga za sodnika, litem (alicui) add. Tab. XII. ap. Gell. odkazati sodniku pravdo, add. liberum corpus in servitutem L. ali aliquem alicui Pl., Ci. dolžnika obsoditi na dolžniško suženjstvo, dolžnika predati upniku v last (dokler ne plača dolga), tako tudi: ob creditam pecuniam addici L., addictus Hermippo et ab hoc ductus est Ci.; od tod subst. pt. pf. addictus -ī, m dolžnik suženj: Q., Gell., eos duci addictos prohibuit L. Potem sploh koga v plačilo obvez(ov)ati, obsoditi (obsojati): addictus erat tibi? Ci.; pren.: an nuda (parsimonia) cupiditati ... addicatur Ci. naj se obsodi ... v prid.

3. (na javnih dražbah najboljšemu ponudniku) pritrkniti, prepustiti (prepuščati), proda(ja)ti: pluris potuisti vendere, neque his voluisti addicere, qui contra Apronium licebantur Ci., fundus addicitur Aebutio Ci.; (o zakupu) v zakup (najem) da(ja)ti: addictis et venditis decumis Ci.; opus HS DLX milibus addicitur Ci.; (o prodaji) proda(ja)ti: neminem invenire potui, cui meas aedīs addiceret Ci., addicere bona in publicum C. zaseči in na dražbi proda(ja)ti; za navidezno kupnino (da se prikrije podaritev); domum nummo te addicere gaudet H. da za belič prodajaš = zastonj daješ; potem sploh podariti (podarjati): alicui meretricem Pl., amores suos O. predmet svoje ljubezni; pren. (v slabem pomenu) proda(ja)ti, za denar odda(ja)ti: addicebas tribuno consulatum Ci., Antonius regna addixit pecuniā Ci., fidem et religionem alteri pecuniā addicere Ci., vendita atque addicta sententia Ci.

4. pren. v last da(ja)ti, posvetiti (posvečati), prepustiti (prepuščati), add. se vda(ja)ti se: Cu., Vell., Val. Max., Petr., Iust., senatus, cui me semper addixi Ci. ki sem mu bil vedno pristaš, sententiis quibusdam quasi addicti Ci. vezani na ..., mathematicae addictus Suet., animum alicui add. Sen. rh. vdan biti komu; večinoma v slabem pomenu izpostaviti (izpostavljati), izročiti (izročati), prepustiti (prepuščati), add. se hlapčevsko vda(ja)ti se: aliquem servis, morti, libidini alicuius Ci., corpus turpissimae cupiditati Ci., pueritiam suam intemperantiae Corn., Galliam perpetuae servituti C., aliquem alitibus et canibus H., addictus libertis uxoribusque Suet. suženj osvobojencev ...; pesn. z inf.: addictus iurare in verba magistri H. dolžan, obvezan.

5. pripisovati: Gell., orationes, quae Charisii nomini addicuntur Q.

Opomba: Star. imp. addīce: Pl.; sinkop. pf. addīxtī = addīxistī: Mart.

addict¹ [ədíkt] prehodni glagol (to čemu)
vdajati se, posvetiti se

addicted to drink vdan pijači
to addict o.s. vdajati se

addict² [ǽdikt] samostalnik
suženj slabe navade

drug addict narkoman
cocaine addict kokainist

addictiō -ōnis, f (addīcere) prisoditev (pretorja): in iure bonorum possessionumque addictio Ci., addictio in diem Paul. (Dig.) začasna prepustitev (kake stvari), pri prodaji = pridržek boljše ponudbe; pren.: add. omnis pudicitiae Tert.

addiction [ədíkšən] samostalnik
vdajanje, nagnjenje

addictive [ədíktiv] pridevnik
ki povzroča, da se ga navadimo (npr. alkohol)

addictor -ōris, m (addīcere) obsojevalec: innocentium Aug.

Addiereinrichtung, die, seštevalnik

addieren seštevati; dodati, sich addieren (auf/zu) kopičiti se, nakopičiti se v