Franja

spaniare

A) v. tr. (pres. spanio) rešiti z limanic

B) ➞ spaniarsi v. rifl. (pres. mi spanio) rešiti se z limanic; pren. izmotati se

spank [spæŋk]

1. samostalnik
udarec z dlanjo (s copato ali kakim drugim ploščatim predmetom) po zadnjici; plosk

2. prehodni glagol
udariti ali nabiti po zadnjici, našeškati; z udarci gnati (konja itd.) naprej
neprehodni glagol
hitro iti, dirjati, drveti; (o konju) teči v koraku med dirom in galopom
navtika udarjati ob valove (o ladji)

spar² [spa:]

1. samostalnik
navtika jadrnik, križ jambora
aeronavtika opornik za krila

2. prehodni glagol
opremiti z jadrniki

spare² [spɛ́ə] samostalnik
tehnično, (često množina) nadomestni, rezervni del (zlasti pnevmatika)
šport rezerva; varčevanje
ameriško zrušenje vseh kegljev z dvema metoma

to make spare of zastarelo varčevati z

sparge [spa:dž]

1. prehodni glagol
poškropiti; ometati z ometom

2. samostalnik
razpršen vodni curek

spargolo agg. bot. z redkimi jagodami

spatterwork [spǽtəwə:k] samostalnik
brizganje; slikanje z brizganjem

spazzolone m

1. poveč. od ➞ spazzola velika ščetka

2. krtača z držalom; drgalna krtača

speck¹ [spek]

1. samostalnik
majhen madež, maroga, peg(ic)a; drobec, prašek, mrvica, delček
figurativno točka, pikica; gnilo mesto (na sadju)

a speck of dust malce prahu
a speck of light svetlobna maroga (lisa)

2. prehodni glagol
posuti, pisano pobarvati z majhnimi madeži ali pegicami

a specked apple pegasto (lisasto, marogasto) jabolko

spectātīvus 3 (spectāre) povezan z razmišljanjem (premišljevanjem), razmišljevalen, premišljevalen, teoretičen: pars (sc. philosophicae, naspr. activa ali actualis) Q.

speculator [spékjuleitə] samostalnik
mislec, teoretik, umovalec
ekonomija špekulant; črnoborzijanec z vstopnicami (za gledališče, športne prireditve itd.)

specus -ūs, nav. m, pri Varr., Acc. ap. Non., Pac. ap. Fest. in Gell. f, pri V., S. fr., Sil. tudi n (specere)

1. votlina (naravna ali narejena), duplina (duplja, duplo), špilja, jama: Enn. ap. Non., Varr., Cat., Cu., Suet., Amm., Cl. idr., ex opaco specu fons L., quos agor in specus … ? H., specus densus O., specus horrendum V., ipsi (sc. Scythae) in defossis specubus secura sub alta otia agunt terra V., per occultos specus T., altius efossi specus T. predori, quo depressius aestivos specus foderint Sen. ph., gradere ad infernos specus Sen. tr. podzemlje; tako tudi: adsum inferno specu Sen. tr. ali specus invisum caelo Sil.; occ.
a) jarek, (odvodni) kanal, odvódnik, (pokrit) prekop, raka z zapornico, manjša splavnica, vodna riža: Auct. b. Alx., Front., paucos specus Ci. ep., subterranei specus Ci., perducere specus e piscina in mare Varr.
b) (v rudnikih) jašek, preduh: Vitr.
c) (pri obleganju) podkop, (podzemni) rov: fodere specus Vitr. delati podkope, podkopavati.

2. metaf. votlina, globina: alvi Ph., vulneris V. — Soobl. specū -ūs, n: Don., Prisc.; pl. specua M.

Opomba: Dat. in abl. pl. nav. specubus; redko specibus, npr. Senatus consultum ap. Front., Lex vetus ap. Front. — Heterocl. pl. po drugi deklinaciji: speca Ca. fr., altis clausere specis Acc. fr.

speech-day [spí:čdei] samostalnik
zaključna slovesnost na koncu šolskega leta z govori, razdelitvijo spričeval in nagrad

speechless [spí:člis] pridevnik (speechlessly prislov)
skop z besedami, redkobeseden; nem, onemel (with od)
neizrekljiv, nem (o bolečini)

speechless grief neizrekljiva žalost
speechless with horror onemel od groze

speechlessness [spí:člisnis] samostalnik
nemost, onemelost; skopost z besedami

speech-reading [spí:čri:diŋ] samostalnik
razumevanje govora gluhonemega sobesednika z opazovanjem premikanja njegovih ustnic

speed^*2 [spi:d]

1. prehodni glagol
drviti, goniti, pognati (konja); naganjati, priganjati (koga); hitro (kaj) opraviti, pohiteti (s čim), pospešiti, dati (čemu) večjo hitrost
zastarelo sprožiti (strelico); odposlati, (hitro) odsloviti (posloviti se od)
arhaično pomagati (komu), želeti srečo

2. neprehodni glagol
hiteti, drveti, hitro iti, leteti
avtomobilizem voziti z veliko hitrostjo
zastarelo uspevati, napredovati, biti uspešen ali srečen, imeti srečo

to speed an arrow izstreliti (sprožiti) strelico
the devil speed him! vrag ga vzemi!
God speed you! bog z vami!
to speed the parting guest zaželeti vse dobro odhajajočemu gostu
he sped well arhaično dobro jo je zvozil
to speed away odbrzeti, odhiteti
he sped away like an arrow odbrzel je kot strelica
to speed down zmanjšati hitrost (čemu), zavreti (kaj)
to speed up povečati hitrost (čemu)
to be fined for speeding biti kaznovan zaradi prevelike hitrosti, prehitre vožnje

Speichenrad, das, Technik kolo z naperki

spêngati -ām dial. zbrisati z gobo

spermatie [spɛrmati] féminin, botanique tros z enim samim jedrom (gobe)