Franja

riuscire^* v. intr. (pres. riēsco)

1. spet iti, hoditi ven

2. voditi, peljati (v); pren. meriti

3. uspeti, uspevati; zaključiti se; biti, pokazati se, izkazati se:
riuscire bene, male dobro, slabo uspeti
riuscire utile, dannoso izkazati se koristnega, škodljivega

4. uspevati; biti sposoben; biti nadarjen (za) (tudi absol.):
riuscire a fare qcs. uspeti kaj narediti
riuscire nella carriera uspeti v karieri

rīvālis -e (rīvus) potočen, prekopen, kanalski, kanalen: allecula Col.; od tod subst. rīvālis -is, m soupravičenec (sòdéležnik) do potočnice ali vode prekopnice (kanalnice) na polju, sopotočnik, soprekopnik (sokanalnik): Gell., Paul., rivales sunt, qui per eundem rivum aquam ducunt Ulp. (Dig.).

2. metaf. sòdéležnik v ljubezni = soljubimec, soljubovnik, tekmec v ljubezni, rivál: Suet. idr., eadem est amica ambobus: rivales sumus Pl., rivalis alicuius Ter., rivales socii puellarum Cat., effuge rivalem O.; o živalih: Col.; preg.: sine rivali amare H. ljubiti brez tekmeca = ljubiti kaj nevrednega, tako da se človeku ni treba bati tekmeca, se ipse amans sine rivali Ci. ep. ne da bi mu kdo to zavidal.

rivestire

A) v. tr. (pres. rivēsto)

1. ponovno obleči, oblačiti

2. obleči, oblačiti, nositi; pren. privzeti, imeti:
rivestire le armi pren. ponovno vojskovati se
rivestire la tuta obleči delovno haljo
la questione riveste una grande importanza zadeva je zelo pomembna

3. obložiti, oblagati

4. prevleči; pren. prekrivati, skrivati

5. pren. imeti (čin, funkcijo); opravljati; imenovati, postaviti, postavljati (za):
riveste la carica di sindaco opravlja funkcijo župana
rivestire qcn. di una carica koga postaviti, imenovati za kaj

B) ➞ rivestirsi v. rifl. (pres. mi rivēsto)

1. ponovno se obleči, oblačiti; ekst. obleči, oblačiti se

2. preobleči, preoblačiti se

rob [rɔb] prehodni glagol
oropati, opleniti, izropati; ugrabiti; ukrasti, okrasti, pokrasti; odvzeti (komu) (of s.th. kaj)

to rob s.o. of s.th. ukrasti komu kaj
to rob the cradle poročiti (zelo) premlado žensko
to rob Peter to pay Paul enemu nekaj (od)vzeti (od enega si izposoditi), da drugemu poravnamo svoj dolg; figurativno eno luknjo zamašiti, pa drugo napraviti

rób (-a) m

1. orlo, lembo; ciglio; margine; spigolo:
rob tkanine, obleke orlo, lembo del tessuto, dell'abito
rob cestišča ciglio della strada
rob knjige margine del libro
kozarec, poln do roba un bicchiere colmo fino all'orlo
oster rob spigolo vivo
stati na robu brezna essere sull'orlo dell'abisso

2. (ozek pas ob zunanjem delu površine) orlo, margine:
plašč s krznenim robom un cappotto orlato di pelliccia

3. (kar nastane ob stiku dveh ploskev) orlo, bordo, margine, spigolo:
zaobljeni robovi pohištva gli orli smussati dei mobili
robovi opeke, trama gli orli del mattone, della trave

4. (možnost nastopa ali prenehanja določenega stanja) orlo:
biti na robu živčnega zloma essere sull'orlo del collasso nervoso
poslovati na robu rentabilnosti gestire un'azienda sull'orlo della redditività
pripeljati kaj na rob propada portare qcs. sull'orlo della rovina
stati na robu obupa essere, trovarsi sull'orlo della disperazione
živeti na robu zgodovinskega dogajanja vivere ai margini di avvenimenti storici
opombe ob robu dogodkov appunti marginali, in margine ai fatti
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
postaviti se komu po robu opporsi, ribellarsi a qcn.
šah. rob šahovnice linea marginale della scacchiera
lingv. jezični rob orlo della lingua
bot. listni rob margine fogliare
fiz. lomni rob margine di rifrazione
tisk. rob platnic (pri trdo vezanih knjigah) unghia

rōba f

1. stvari, roba; ekst. imetje:
roba di casa oprema, pohištvo
fare roba obogateti

2. predmet, zadeva; hrana; misel; delo:
roba di valore dragocenosti, dragulji
abbiamo in casa roba per un mese v hiši imamo hrane za ves mesec
come puoi dire robe così? kako moreš reči kaj takega?
non è roba che ti riguardi to se tebe ne tiče
roba da matti!, roba da pazzi! nezaslišano! saj bi človek znorel!
bella roba! iron. lepa reč!

3. blago; ekst. obleka, oblačilo

4. trgov. blago

robe [rɔb] féminin (ženska, otroška) obleka; talar; figuré obleka; lupina, koža (sadeža, gomolja); ovojni list (cigare)

robe d'un cheval, d'un chien barva konjske, pasje dlake
robe à danser, d'intérieur, de mariée, de soirée (ali: du soir), de sport, de ville plesna, domača, nevestina, večerna, športna, promenadna obleka
robe de bébé oblekca za dete; otroška obleka
robe-bain féminin de soleil obleka za na plažo
robe de chambre domača obleka ali halja
pommes féminin pluriel de terre en robe de chambre krompir v oblicah
robe de magistrat službena obleka (halja)
robe de nuit (dolga) nočna srajca
robe à paniers, à crinoline obročno krilo, krinolina
robe à traîne obleka z vlečko
(gens pluriel de) robe sodniki in odvetniki
se parer de quelque chose comme de sa belle robe biti ponosen na kaj, domišljati si na kaj
prendre la robe postati odvetnik

rogō -āre -āvī -ātum (sor. z regō seči, segati po čem)

I. seči (segati, sezati) po čem, iti po kaj, iti iskat kaj, prinesti (prinašati) kaj: aquam hinc de proxumo Pl., purpurae exemplum (vzorec) aliunde Corn. —

II. metaf.

1. vprašati (vpraševati) koga kaj (za kaj, po čem), sprašati (spraševati), izprášati (izpraševáti) koga: mihique haec edissere vera roganti V., rogas? Ci., Kom. ali etiam rogas? Kom. (v pogovornem jeziku); z acc. personae: si roges Amathunta T., neminem nisi illam rogavit Ci., rogasne Pl., Ter.; z acc. rei: hoc, quid rogo, responde Pl., via roganda est O.; oba acc. združena: unum te rogare volo Pl., si te rogavero aliquid, nonne respondebis? Ci.; pass.: causam viae nomenque rogatus O., si ei rei, quam primo rogetur, recte assenserit Ci.; z de in abl. personae: Pl., respondeto ad ea, quae de te ipso rogaro Ci.; z odvisnim vprašanjem: Pl., Ter., Varr. idr., rogavi pervenissetne Agrigentum Ci.

2. occ. kot držpr. t.t. uradno vprašati (vpraševati), sprašati (spraševati), povprašati (povpraševati) koga za kaj, po čem, glede (zastran) česa, in sicer
a) rogare aliquem sententiam ali samo rogare aliquem (v senatu pri oddajanju glasov) vprašati koga za njegovo mnenje, povprašati za njegov glas: Marcellinum quidem primum rogavit Ci., me primum sententiam rogavit Ci.; pass.: primus rogatus sententiam S., princeps (prvi) rogatus sententiam L., cum omnes ante me rogati gratias Caesari egissent, ego rogatus mutavi meum consilium Ci., me esse rogatum sententiam Ci., propter ipsam rem, de qua sententiae rogantur, consultabitur Q.
b) rogare populum (plebem) Ci. uradno vprašati ljudstvo glede kakega zakona (z ustaljenim vprašanjem: velitis iubeatis, Quirites, uti … ?), rogare legem Ci., H., Q.; tudi samo rogare L. predložiti (predlagati) zakon: nunc rogari, ut … populus consules creet L.; tudi: provinciam alicui rogare Ci. predlagati koga za namestnika v provinci.
c) rogare (populum, plebem) magistratum predložiti (predlagati, nasvetovati ljudstvu) izvolitev kakega državnega uradnika (magistrata), na volilnih zborovanjih ljudstvu dati voliti (dati v izvolitev) kakega državnega uradnika (magistrata): ut consules roget praetor vel dictatorem dicat Ci., praetores cum ita rogentur Ci., comitia consulibus rogandis habuit Ci., ad rogandos magistratūs Romam proficisci S. na volitve državnih uradnikov (magistratov), mortuo rege Pompilio Tullum Hostilium populus regem interrege rogante (na predlog začasnega kralja) comitiis curiatis creavit Ci.; z dvojnim acc.: qui plebem Romanam tribunos plebi rogaret, is usque eo rogaret (dati nadaljevati volitve, poskrbeti za nadaljevanje volitev), dum decem tribunos plebi faceret L.
d) kot voj. t.t. rogare milites sacramento C., L. idr. = uradno vprašati vojake, ali hočejo priseči, da se bodo bojevali = zapriseči vojake (z vojaško prisego), zavezati vojake z vojaško prisego; brez sacramento: vis rogare? Pl.
e) kot jur. t.t. vprašati koga, ali se hoče glede česa sporazumeti (dogovoriti, pogoditi): roga me viginti minas, ut me effecturum tibi, quod promisi, scias Pl., rogavit Titius, spopondit Maevius Icti.

3. (po)prositi, naprositi (naprošati) koga za kaj, proseč zahtevati kaj od koga; z acc. rei: aquam Pl., arma, veniam V., turpes res Ci., consultum petere vel potius rogare (prosjačiti) Ci., auxilium C., O., a Metello missionem rogare (= petere) S.; z acc. personae: Taurum de aqua per fundum eius ducenda rogare Ci., rogatus et arcessitus a Gallis C.; oba acc. združena: otium divos rogare H.; pass.: quidquid rogabatur … promittebat N.; aliquem pro re: pater et filius pro vita rogantes Suet., ut pro vita eius rogaretur Lact.; večinoma s finalnim stavkom: Pl., Ter. idr., id ut facias, te rogo Ci., ac te illud primum rogabo, ne quid invitus meā causā facias Ci.; s samim cj.: Pl., Sen. rh. idr., rescribas nobis ad omnia rogamus Ci. ep.; z inf.: roget (sc. eum) morari Cat.; z ACI: Iust. idr., tot mihi natales contingere vana rogavi O.; abs.: in blandiendo, rogando lenis et summissa vox Q., neque ego sic rogabam, ut petere (zahtevati) viderer Ci.; occ. prositi = (po)vabiti koga k čemu, na kaj, kam: Gell., Iust., Amm., Lamp. idr., rogare aliquem Ci. ep. koga na obisk, rogare aliquem ad Palatium ali in senatum Lamp., rogare aliquem ad prandium Lamp., ad convivium Iust., Amm., in consilium Plin. iun., Gell., ad nuptias Amm.

Opomba: Star. cj. pf. rogassit, rogassint: Ci.; star. inf. pr. rogarier: si quid ius non esset rogarier, eius ea lege nihilum rogatum Lex Sullae ap. Ci. (Pro A. Caecina oratio 95).

rôjen né, natif, de naissance

rojen Francoz Français de naissance, né Français
rojen v Parizu né à Paris, natif de Paris, originaire de Paris
rojen pisatelj un écrivain-né
biti rojen za kaj être doué pour quelque chose, familiarno avoir la bosse de quelque chose
rojen je bil dne il est né (ali il naquit) le

rojíti (-ím) imperf.

1. čeb. sciamare

2. ekst. sciamare; ronzare; frullare, girare:
kaj mu roji po glavi? (kaj mu je) cosa gli frulla per il capo?, cosa gli gira?

3. pren. infuriarsi, andare in bestia

rok|a¹ [ô] ženski spol (-e …)

1. die Hand, od rame navzdol: der Arm (desna/leva die rechte/linke Hand, der rechte/linke Arm, die Rechte/Linke); die -hand (človeška Menschenhand, moška Männerhand, nevidna Geisterhand, živalstvo, zoologija oprijemalna Greifhand, otroška Kinderhand, prijateljska Freundeshand, ženska Frauenhand)
velik kot roka handgroß
hrbtišče roke der Handrücken

2. oseba:
čigava desna roka (jemandes) rechte Hand
podaljšana roka der Handlanger (biti čigava podaljšana roka jemandem Handlangerdienste leisten)
roka pomoči die helfende Hand
močna roka figurativno der starke Mann
trda roka harte Hand
|
figurativno roka roko umiva eine Hand wäscht die andere
dati roko die Hand reichen, (rokovati se) die Hand geben/reichen/schütteln
dati roko v ogenj za koga/kaj die Hand ins Feuer legen für
dvigniti roko die Hand heben/erheben, za prisego: die Schwurhand erheben, nad koga: die Hand gegen (jemanden) erheben
roko na srce Hand aufs Herz
stisniti roko komu (jemandem) die Hand schütteln
položiti roko nase Hand an sich legen
položiti roko na kaj seine/die Hand auf (etwas) legen
ponuditi roko sprave komu (jemandem) die Hand zur Versöhnung reichen
vidva si lahko kar roko podata ihr könnt einander die Hand reichen

iz roke aus der Hand
branje iz roke die Handlesekunst
igra iz roke das Handspiel
izviti komu kaj iz roke (jemandem etwas) aus der Hand ringen
jesti iz roke aus der Hand essen, figurativno aus der Hand fressen
iz roke v roko von Hand zu Hand (iti gehen)

na roko auf die Hand
na svojo roko auf eigene Faust, im Alleingang
iti na roko komu (jemandem) an die Hand gehen
na levo roko links
na desno roko rechts

pod roko unter der Hand (prodajati verkaufen), [unterderhand] unter der Hand
prijeti pod roko koga sich einhängen bei, (jemanden) unterhaken, unternehmen, unterfassen

pri roki bei der Hand, greifbar, in greifbarer Nähe
imeti pri roki kaj (etwas) parat haben, rasch bei der Hand sein (mit)

v roko in die Hand
udariti v roko pri dogovorih: zuschlagen

v roki in der Hand
figurativno boljši vrabec v roki kot golob na strehi besser ein Spatz in der Hand als eine Taube auf dem Dach

z roko mit der Hand, tehnika von Hand
z eno roko einarmig
gib z roko die Handbewegung
šport igra z roko das Handspiel
delati z roko v roki Hand-in-Hand arbeiten
iti z roko v roki Hand in Hand gehen, figurativno einhergehen (mit)
iti z roko preko česa streichen über
opraviti z levo roko delo: mit der linken Hand machen

za roko für die Hand
obveza za roko der Armverband
opora za roko die Handstütze, die Handauflage
trikotna ruta za roko die Armschlinge
prijeti za roko an der Hand nehmen
prositi za roko anhalten um
voditi za roko an der Hand führen

imeti dve levi roki zwei linke Hände haben
z obema rokama mit beiden Händen
roke množina die Hände, die Arme
čiste roke saubere Hände (tudi figurativno)
nega rok die Handpflege
dviganje rok pri glasovanju: das Handerheben, Handheben
ostati praznih rok mit leeren Händen dastehen, in die Röhre gucken
odprtih rok freigebig, spendabel, spendierfreudig
biti odprtih rok freigebig sein, eine offene Hand haben
delo človeških rok ein Werk von Menschenhand, das Menschenwerk
roke gor!/roke kvišku! Hände hoch!
dati roke v bok die Hände einstemmen
dvigniti roke od česa (etwas) hinschmeißen/hinwerfen, (etwas) aufgeben, (etwas) verloren geben, resignieren
imeti čiste roke eine reine Weste haben, reine Hände haben
imeti polne roke volle Hände haben
imeti proste roke den Rücken freihaben, freies Spiel haben
imeti zvezane roke die Hände gebunden haben
viti roke die Hände über dem Kopf zusammenschlagen
meti si roke sich die Hände reiben
umivati si roke seine Hände in Unschuld waschen
držati roke križem die Hände in den [Schoß] Schoss legen

iz rok aus den Händen
iz rok v roke von Hand zu Hand (iti gehen)
iz rok v usta živeti: aus der Hand in den Mund (leben)
dati iz rok fortlegen, weglegen
izbiti iz rok aus der Hand schlagen
izmuzniti se iz rok (jemandem) entgleiten
izviti iz rok (jemandem) (etwas) aus den Händen winden, entringen, aus der Hand ringen
ne dati iz rok nicht aus den Fingern lassen

na rokah auf den Händen
šport stoja na rokah der Handstand
skok iz stoje na rokah der Handstandsprung

od rok von der Hand, von den Händen
iti dobro od rok delo ipd.: von der Hand gehen

v rokah in den Händen, in der Hand
v otroških rokah in Kinderhand
imeti v rokah in den Händen halten, figurativno (etwas) schmeißen, etwas (fest) im Griff haben

dobiti v roke in die Hand bekommen, in die Hände bekommen, in die Finger bekommen, zu fassen/packen kriegen, samo figurativno am/beim Schlafittchen kriegen/packen

z rokami mit den Händen
z obema rokama beidhändig, mit beiden Händen
z odprtimi rokami sprejeti koga mit offenen Händen
jesti z rokami mit den Händen essen, aus der Faust essen
kroženje z rokami šport das Handkreisen
kriliti z rokami/mahati z rokami okoli sebe mit den Händen in der Luft herumfahren/herumfuchteln, um sich schlagen
zamahniti z rokami naprej šport die Hände vornehmen

za roke an den Händen (prijeti packen), für die Hände
krema za roke die Handsalbe, Handcreme
naslonjalo za roke die Armlehne

rôka hand, (do rame) arm

brez rôke handless, armless
v rôki in one's hand
pri rôki at hand, near at hand; available
od rôke do rôke from hand to hand
pod rôko (se držati) arm in arm, (kupiti) underhandedly
rôke kvišku! hands up!, stick them up!, reach!
rôke proč! hands off!
z rôko v rôki hand in hand, jointly
s sklenjenimi rôkami with clasped hands (as in prayer)
z zvezanimi rôkami in nogami bound hand and foot
rôko na srcé! hand on heart!
močna rôka strong hand
žuljava rôka a callous palm
moja desna rôka (figurativno) my second self
on je moja desna rôka he is my right-hand man
polna rôka a handful
narejen z rôko (ročno) made by hand, handmade; (posel) handiwork, manual work
od rôk (oddaljen) out of the way
praznih rôk empty-handed
na svojo rôko (figurativno) in one's own name, of one's own accord, unauthorized
risanje s prosto rôko freehand drawing
držeč se za rôke hand in hand
prekrižanih rôk with one's hands (oziroma arms) folded
z dvignjeno rôko (with) hand upraised
z rôkami uprtimi v boke akimbo
držati, imeti rôke uprte v boke to hold one's arms akimbo
iz prve rôke at first hand
ne da bi rôko premaknil hands down
boriti se z rôkami in nogami to struggle with might and main
braniti se proti čemu z rôkami in nogami to fight against something tooth and nail (ali with might and main)
dati v rôko, rôke to hand
dati komu proste rôke (da kaj naredi) to give someone a free hand (to do something)
dobiti informacije iz prve rôke to get information at first hand
dvigniti rôke to lift up one's hands
dvigniti rôke nad glavo v začudenju to throw up one's arms in astonishment
dobiti kaj v rôke (figurativno) to get hold of something
rôke križem držati to fold one's arms and do nothing, to be idle
imeti pri rôki to have at hand
imeti polne rôke dela to have one's hands full
imamo ga v rôki (figurativno) he is in our power
imeti proste rôke (figurativno) to have free play
imeti mrzle, hladne rôke to have cold hands
dati rôko komu to give one's hand to someone, (v pozdrav) to shake hands with someone
imeti položaj trdno v rôki to have the situation well in hand
iti skozi mnogo rôk to pass through many hands
iti komu na rôko to help someone; to support someone, to patronize someone, to aid someone
lomiti rôke (figurativno) to wring one's hands
to mu gre od rôk (figurativno) he is skilled (ali clever) at it
izpustiti iz rôke, iz rok to let go
posel mu ne gre od rôk he is unskilled, he is a poor worker
delo mu gre dobro izpod rôk he is a quick worker
kupiti iz prve (druge) rôke to buy new (secondhand)
mahati z rôkami to gesticulate
ne izpustiti iz rôk not to let go, (da pade) not to let go (ali to let slip)
méti si rôke to rub one's hands
nositi na rôkah koga (figurativno) to treat someone with great care, to make much of someone, to treasure someone
nosijo ga na rôkah (figurativno) he is treated with the utmost consideration, he enjoys all kinds of favours
pasti komu v rôke to fall into someone's hands
prijeti za rôko to take by the hand
ponuditi, prožiti komu rôko to give (ali to hold out) one's hand to someone, (figurativno) to lend someone a helping hand
pljuniti v rôke (figurativno) to spit on one's hands
podaj mu rôko! shake hands with him!
prodati pod rôko to sell by private bargain (ali contract, treaty)
preiti v druge rôke to change hands
prosíti za rôko to propose (to), to ask in marriage, (nenadoma, pogovorno) to pop the question
pričakati koga z odprtimi rôkami to meet someone with outstretched hands, to meet someone enthusiastically
položiti rôke na kaj to lay hands on something, to put one's hands to
položiti rôko nase (figurativno) to commit suicide
položiti rôko na srce to lay one's hand on one's heart
podati si rôke to shake hands
sprejeti ponudbo z obema rôkama to jump at an offer
prekrižati rôke to cross one's arms
stisniti komu rôko to squeeze someone's hand, (pri pozdravu) to shake hands with someone
stiskati rôko v pest to clench one's fist
stati s sklenjenimi (prekrižanimi) rôkami to stand with folded (crossed) arms
vzeti v rôke to take in hand, to undertake
zadevo bom sam vzel v rôke I will take the matter into my own hands
fanta je treba vzeti v rôke (figurativno) the boy wants taking in hand
zlomiti si rôko to break one's arm
rôko si je zlomil he broke his arm, he had his arm broken
umijem si rôke nad tem I wash my hands of it, I will not be responsible
rôka rôko umiva (figurativno) one good turn deserves another, scratch my back and I'll scratch yours, fair exchange is no robbery
z obema rôkama zgrabiti priliko to jump at an opportunity
živeti iz rôk v usta (figurativno) to live from hand to mouth
bolje je vrabec v rôki kot golob na strehi (figurativno) a bird in the hand is worth two in the bush

rôka main ženski spol ; (do rame) bras moški spol

(pri nogometu) roka! main!
roke kvišku! haut les mains!
roke proč! bas les mains!
od rok à l'écart, à part, isolé, écarté
pod roko (iti) bras dessus, bras dessous, (skrivaj) sous main, en sous-main, sous le manteau
pri roki sous la main, disponible, prêt, préparé
na desno (levo) roko à (main) droite (gauche)
na lastno roko de son propre chef, de sa propre autorité
v roke g. N (pismo) à (l'attention de) M. N
z lastno roko de sa main, par ses mains
z roko v roki la main dans la main
iz prve roke de première main
iz roke v roko de main en main
z golimi rokami les bras nus
z mečem v roki l'épée à la main
z mojstrsko roko de main de maître
z odprtimi rokami les bras ouverts
s polnimi rokami à pleines mains
z roko delan fait (à la) main
morilska roka main meurtrière
prijateljska roka main amie
roko na srce! la main sur la conscience (ali sur le cœur), franchement, en toute sincérité
biti desna roka komu être le bras droit de quelqu'un
biti v dobrih rokah être en bonnes mains
dati (podati) roko komu donner (tendre) la main à quelqu'un
držati koga za roko tenir quelqu'un par la main
dvigniti roko nad koga lever la main sur quelqu'un
imeti čiste roke, čisto vest avoir les mains nettes
imeti lahko (srečno, zanesljivo) roko avoir la main légère (heureuse, sûre)
imeti v rokah tenir entre ses mains
imeti spretno, urno roko avoir de la main, n'avoir pas la main gourde
imeti trdno kaj v rokah avoir la haute main sur quelque chose
imeti zvezane roke (figurativno) avoir les mains liées
iti komu na roko aider quelqu'un, prêter la main à quelqu'un, donner un coup de main à quelqu'un
izročiti, dati v roko, v roke remettre en main(s)
križem roke držati tenir les bras croisés
oditi (vrniti se) praznih rok s'en aller (revenir) les mains vides
pasti komu v roke (figurativno) tomber entre (ali dans) les mains de quelqu'un
pisati z roko écrire à la main
podati si roko se donner la main
preiti v druge roke changer de mains, passer en d'autres mains
prijeti koga za roko prendre quelqu'un par la main
prositi žensko za roko demander la main d'une femme
pustiti komu proste roke laisser les mains libres (ali le champ libre) à quelqu'un, donner carte blanche à quelqu'un
stisniti komu roko serrer la main à quelqu'un, donner une poignée de main à quelqu'un
umazati si roke (figurativno) souiller ses mains
umiti si roke nad čem s'en laver les mains
vse, kar mu pride pod roko tout ce qui lui tombe sous la main
vzeti kaj v roke prendre quelque chose en main (ali dans ses mains)
za to bi dal roko v ogenj j'en mettrais ma main au feu
živeti le od dela svojih rok ne vivre que du travail de ses mains (ali que de ses bras)
delo mu gre hitro od rok il a le travail facile, il va vite en besogne
roka roko umiva une main lave l'autre
boljši je vrabec v roki kakor golob na strehi mieux vaut tenir que courir, un tiens vaut mieux que deux tu l'auras

rôka (-e) f

1. (cela) braccio (pl. f braccia); (spodnji del) mano (pl. mani):
dvigniti roko alzare la mano
prekrižati roke na prsih incrociare le braccia sul petto
roke in noge le braccia e le gambe
peljati dekle pod roko andare a braccetto con la ragazza
braniti se z golimi rokami difendersi a mani nude
glasovati z dviganjem rok votare per alzata di mano
stisniti roko v pest stringere la mano a pugno
držati se za roko tenersi per mano
mehke, negovane roke mani tenere, curate
dati, stisniti (komu) roko dare, stringere la mano (a qcn.)
ponuditi, sprejeti roko sprave proporre, accettare la riconciliazione
imeti raskave, žuljave roke avere mani ruvide, callose
pren. pljuniti v roke rimboccarsi le maniche
udariti si v roke stipulare, suggellare un affare
pren. tak je, da bi iz rok jedel è docile, accondiscendente
(na pošiljki) v roke XY a NN personalmente

2. (roka glede na delo, ki ga opravlja) mano:
prepustiti se rokam zdravnika affidarsi alle mani del medico
pazi se, ker me že srbijo roke attento che mi prudono le mani, attento che le prendi
dvigniti roko proti komu, nad koga, položiti roke na koga alzare le mani su, contro qcn.
umreti od sovražnikove roke morire per mano nemica
gledati komu pod roke controllare qcn., non fidarsi di qcn.
denar mu gre nerad od rok è un tipo tirchio, spilorcio
delo mu gre od rok lavora svelto
kaj prislužiti z rokami guadagnare qcs. con le proprie mani
imeti lahko, zanesljivo roko avere la mano leggera, sicura
narediti na hitro roko fare frettolosamente

3. pren. (človek) mano:
potrebovati pridne roke aver bisogno di mani laboriose
hiši manjka ženska roka la casa ha bisogno di una brava padrona

4. na roko, na roke (v adv. rabi) a mano:
delati čevlje na roke fare le scarpe a mano

5. (z biti, dati, imeti, vzeti in predlogi)
imeti metlo v rokah tenere la scopa in mano, scopare
vzeti knjigo v roke prendere in mano il libro, cominciare a studiare, a leggere
pren. dati vajeti iz rok cedere il comando, la direzione
posestvo je v tujih rokah il podere è in mano a estranei
novica je iz prve roke è una notizia di prima mano
vzeti usodo v svoje roke decidere del proprio destino in prima persona
pren. imeti v rokah škarje in platno tenere il coltello dalla parte del manico
iztrgati koga iz rok smrti salvare qcn. dalla morte
biti v dobrih rokah essere in buone mani

6. (moč koga ali česa) mano:
biti v rokah pravice essere nelle mani della giustizia
biti podaljšana roka koga agire per conto di qcn.

7.
biti, imeti pri roki essere, avere a portata di mano

8. pren.
biti od rok essere fuori mano

9. pejor. zampa:
roke dol! giù le zampe
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. ne mazati si rok s čim non sporcarsi le mani con qcs.
dati za koga roko v ogenj mettere la mano sul fuoco per qcn.
držati roke v žepu, križem starsene con le mani in mano, con le mani in panciolle
držati, imeti roko nad kom proteggere qcn.
že po prvih težavah dvigniti roke desistere fin dalle prime difficoltà
poletje podaja roko jeseni l'estate passa la mano all'autunno, trapassa nell'autunno
podati si roke riconciliarsi, rappacificarsi
pog. položiti roko nase suicidarsi
ponuditi komu roko dare una mano a qcn.
pren. umiti si roke lavarsene le mani
izpustiti zmago iz rok lasciarsi sfuggire di mano la vittoria
živeti iz rok v usta campare alla giornata
biti si na roko aiutarsi a vicenda
iti komu na roko aiutare, appoggiare qcn.
denar na roko ali pa nič pagare in contanti e subito
pasti policiji v roke cadere nelle mani della polizia
ukrasti, kar pride pod roko avere la mano lunga, sgraffignare qualsiasi cosa venga a portata di mano
vzeti koga v roke dare una sgridata, una lavata di capo a qcn.
pren. pamet v roke metti, mettete la testa a posto!
prositi za njeno roko chiedere la sua mano
nositi koga na rokah coccolare qcn.
kupiti, prodati pod roko comprare, vendere sotto banco
ne imeti čistih rok essere colpevole, essersi macchiato di qualche colpa
biti čigava desna roka essere un collaboratore intimo, insostituibile di qcn.; essere il braccio destro di qcn.
kaj narediti z levo roko fare qcs. senza difficoltà, a occhi chiusi; pejor. fare qcs. alla carlona
politika močne roke la politica della mano dura
sprejeti z odprtimi rokami ricevere, accogliere a braccia aperte, cordialmente
imeti polne roke dela essere oberato dal lavoro
ostati praznih rok restare a mani vuote
odtegniti komu prijateljsko roko negare aiuto a qcn.
dati komu proste roke dare mano libera a qcn.
delati na svojo roko fare di testa propria, non tener conto dell'opinione altrui
začeti (obrt) na svojo roko cominciare a lavorare in proprio
imeti zvezane roke avere le mani legate
vladati z železno roko governare con mano di ferro (in guanto di velluto)
imeti prijateljev, da jih prešteješ na prste ene roke avere gli amici che si potrebbero contare sulle dita di una mano
saj nimam deset rok ho solo due mani!
če mu prst ponudiš, pa roko zagrabi tu gli offri un dito e lui si prende tutto il braccio
vešča roka mano esperta
roke kvišku! mani in alto!
elektr. pravilo desne roke la regola della mano destra
rel. polaganje rok imposizione delle mani
teh. mehanična roka braccio meccanico
PREGOVORI:
roka roko umije una mano lava l'altra
boljši je vrabec v roki kakor golob na strehi è meglio un fringuello in mano che un tordo da lontano; meglio un uovo oggi che la gallina domani

rôka mano f ; (do rame) brazo m

roke proč! ¡manos quietas!, ¡no se toque esto!
roka! (nogomet) ¡mano!
roke kvišku! ¡manos arriba!
od rok (oddajen) apartado, remoto, alejado
roko na srcé! ¡cada uno meta la mano en su pecho!
z mojstrsko roko de mano maestra
z odprtimi rokami (con) los brazos abiertos
z rokami v žepu (brezdelno) mano sobre mano
(na)pisan z roko escrito a mano
s polnimi rokami a manos llenas
(osebno) v (lastne) roke (predati pismo) en propia mano
pod roko bajo mano, (skrivaj) secretamente, subrepticiamente
iz prve (druge) roke de primera (segunda) mano
politika močne roke política f enérgica (ali de mano dura)
železna roka mano f de hierro
z zvezanimi rokami in nogami atado de pies y manos
stisk rok(e) apretón m de mano(s)
on je moja desna roka (él) es mi mano derecha
to je v božjih rokah Dios dirá
brati iz roke leer en (las rayas de) la mano
to je v njegovih rokah (fig) está en su mano, de él depende, a él toca decidir
biti v rokah koga ser en manos (ali en poder) de alg
za to dam roko v ogenj pondría por ello mis manos en el fuego
dati roke proč od (fig) desistir de, no preocuparse más de
imam zvezane roke (fig) tengo las manos atadas
imeti proste roke za tener libertad para, tener carta blanca
imeti čiste (umazane) roke tener las manos limpias (sucias) (tudi fig)
imeti mrzle (tople) roke tener las manos frías (calientes)
imeti srečno roko tener buena mano
imeti polne roke dela estar agobiado de trabajo
imeti pri roki tener a mano, tener al alcance de la mano
imeti koga v rokah (fig) tener a su merced a alg, fam tener a alg metido en el bolsillo
iti z roko v roki ir (cogidos) de la mano
dobro mu gre od rok se da mucha maña (para)
izpustiti kaj iz rok dejar escapar de las manos a/c
nositi koga na rokah (fig) fam traer en palmitas a alg; mimar a alg; mirarse en los ojos de alg
oditi praznih rok irse con las manos vacías
pasti v slabe roke caer en malas manos
položiti roko na koga poner a alg la mano encima
prekrižati roke cruzarse de brazos, estar mano sobre mano; estar con los brazos cruzados
prositi dekle za roko pedir la mano de una muchacha
pustiti komu proste roke dar carta blanca a alg; dejar plena libertad de acción a alg
priti v druge roke pasar a otras manos, cambiar de dueño
dati (podati) roko komu dar (tender) la mano a alg
stisniti (stresti) komu roko estrechar la mano a alg
umiti si roke (v nedolžnosti) (fig) lavarse las manos (en inocencia)
viti roke retorcerse las manos
vzeti kaj v roke tomar a/c en la mano, fig encargarse de (ali tomar por su cuenta) a/c
živeti od dela svojih rok vivir (del trabajo) de sus manos
živeti iz rok v usta vivir al día
roka roko umiva una mano lava la otra; una mano con otra se lava; amor con amor se paga; fam hoy por mí, mañana por ti
bolje vrabec v roki kot golob na strehi más vale pájaro en mano que buitre volando
braniti se z rokami in nogami defenderse con uñas y dientes

rokáv manche ženski spol

rečni (morski) rokav bras moški spol de rivière (de mer)
nabran rokav manche bouffante (ali à gigot)
brez rokavov sans manches
dolgi (kratki) rokavi manches longues (courtes)
iz rokava kaj stresti (figurativno) faire (ali produire, fournir) quelque chose sans (aucune) difficulté (ali en un tour de main)
zavihati rokave retrousser (ali relever) ses manches

roll² [róul]

1. prehodni glagol
valiti, valjati, kotaliti; zviti, (za)motati, zvijati, svaljkati; prevažati, transportirati, voziti; tanjšati, valjati (železo); gugati, pozibavati, valoviti
fonetika izgovarjati soglasnik r z vibriranjem; (o reki) valiti, gnati; vrteti (okoli osi); razmišljati, prevračati misli, tuhtati

to roll a barrel valiti sod
to roll a blanket, a carpet zviti odejo, preprogo
to roll a cigarette zviti (si) cigareto
to roll one's eyes zavijati oči
to roll a lawn, a road zvaljati trato, cesto
to roll metals valjati kovino
to roll 10 miles on one's bicycle prevoziti 10 milj na biciklu
to roll one's r's drdrati, pogrkavati svoje r
to roll onesslf into one's blanket zaviti se v odejo
to roll paste razvaljati testo
to roll a problem round in one's mind premišljati sem in tja o problemu
to roll a snowball narediti sneženo kepo
roll my log and I'll yours figurativno roka roko umiva
he rolled himself from side to side pozibaval, majal se je z ene strani na drugo
the hedgehog rolled itself into a ball jež se je zvil v klobčič
they rolled him along the corridor peljali so ga (na vozičku) po hodniku
the waves rolled the ship valovi so pozibavali ladjo
to set the ball rolling figurativno spraviti (stvar) v tek, sprožiti, začeti

2. neprehodni glagol
valiti se, valjati se, kotaliti se; voziti se, potovati; obračati se, vrteti se; potekati, minevati, teči (o času, letnih časih); odteči, odtekati (o vodi); valovati, biti valovit (o morju); valovito se raztezati (o kopnem, zemlji); odjekniti, odmevati, razlegati se (o zvoku); bobneti; šumeti; gostoleti (o kanarčku); (o osebah) majati se, zibati se, racati; vrteti se, obračati se (okoli svoje osi)

a rolling country valovita pokrajina
a rolling stone valeč se kamen, figurativno nestanoviten človek, ki stalno menjava službo
to roll in money, in riches valjati se v denarju, biti zelo bogat
to roll into one stekati se v eno, združiti se
a rolling stone gathers no moss figurativno goste službe, redke suknje
to start the ball rolling figurativno spraviti kaj v tek, začeti, sprožiti
to start rolling začeti se
we had been rolling for hours without stopping once at a station vozili smo se ure in ure, ne da bi se bili ustavili enkrat na kaki postaji

rope¹ [róup] samostalnik
vrv, konopec, motvoz; niz
figurativno smrt z obešenjem; (v cirkusu) akrobatska vrv; laso; plezalna vrv, naveza
množina, sleng prijem, zvijača; (o vinu, pivu) židkost

on the high rope zviška, ošabno; besno
the rope vrv za obešanje, kazen obešanja
the ropes šport vrvi okoli ringa; boks(anje)
a rope of sand figurativno podpora brez prave pomoši, nezanesljiva pomoč, varljiva sigurnost
a rope of pearls niz biserov
bell-rope vrvica za zvonec
plenty of (enough) rope to hang oneself figurativno možnost, da sami sebi škodimo, drvimo v pogubo
to be on the rope (alpinizem) biti v navezi
to be on the ropes (v ringu) viseti na vrveh, figurativno, sleng biti v brezupnem položaju
to be on the high ropes figurativno prevzetovati, napihovati se, šopiriti se, biti ohol
to be at the end of one's rope biti na koncu svojih sredstev, svojega življenja
to give s.o. rope (plenty of rope) dati komu (popolno) svobodo delovanja (zlasti, da se kompromitira)
to give s.o. rope enough to hang himself dati komu dovolj prilike, da se uniči, ugonobi
to know the ropes biti na tekočem; dobro se spoznati na, biti dobro uveden (v stvari, ki jih drugi poznajo), poznati vse prijeme (zvijače); dobro vedeti, kaj je treba narediti
to learn the ropes uvesti se v delo
name not a rope where one has hanged himself ne omenjaj vrvi v hiši, v kateri se je nekdo obesil
to put s.o. up to the ropes uvesti koga v, dati komu vse potrebne podatke
to show s.o. the ropes uvesti koga v (neko) delo

rōrō -āre -āvī -ātum (rōs1)

I. intr.

1. rositi; impers.: rorat Col., Suet. rosi, rosa pada; pesn.: cum croceis rorare genis Tithonia coniunx coeperit O.

2. metaf. kapati, kapljati, cureti, curljati, teči, polzeti, cediti se, cizéti, biti vlažen, biti moker: rorant pennae O., capilli rorantes O., rorabant sanguine vepres V., rorantes lacte capellae V. dajajoče mleko, molzave, molzne, per cutem roraverint sanguinis guttae Ap., rorantes lacrimae Lucr. —

II. trans.

1. (o)rositi, porositi: rorata tellus O. ali roratae rosae O. rosen.

2. pesn. metaf. (o)rositi, (po)kapati, (po)kapljati = (po)močiti, omočiti, zmočiti, storiti (narediti), da kaj kapa, povzročiti, da kaj pada po kapljicah: Ap. idr., ora lacrimis Lucr. (o)rositi, obli(va)ti, saxa cruore Sil., si roravit quantulumcumque imbrem Plin., roratae aquae O. škropljene, minuta atque rorantia pocula Ci. majhne in vino le po kapljicah spuščajoče čaše.

rosca ženski spol vijak; vzvoj ali navoj vijaka; vitje (zvijanje) kače; presta

hacer la rosca (a) meriti na kaj; fig dvoriti (ženski)
hacerse rosca, hacer la rosca v zvitek se zviti (pes ipd.); krožiti (ptič); pop spati
pasado de rosca (pop) prismojen, trčen
tirarse una rosca pasti (v šoli)