Franja

Herdōnius -iī, m Herdónij, moško ime, poseb.

1. Turnus Herdonius Turn Herdonij, vodja Latinov proti Tarkviniju Ošabnemu: L.

2. Appius Herdonius Apij Herdonij, Sabinec, ki se je hotel l. 460 polastiti Kapitolija, a so ga Rimljani premagali in usmrtili: L.

Herennius 3 Herénij(ev), ime rimskega rodu iz Samnija. Poseb. znani so:

1. C. Pontius Herennius Gaj Poncij Herenij, zmagovalec pri Kavdiju l. 321: Ci., L.

2. C. Herennius, l. 218 triumvir pri razdelitvi zemljišč: L.

3. Herennius Bassus Herenij Bas, l. 215 senator v Noli, Hanibalu tega mesta ni hotel izročiti: L.

4. M. Herennius Mark Herenij, konzul l. 93, govornik srednjega sloga: Ci.

5. T. Herennius Tit Herenij, ugleden trgovec v Sirakuzah, usmrčen na Verovo povelje: T.

6. C. Herennius, l. 80 tribunus plebis: S. fr.

7. C. Herennius, l. 50 tribunus plebis, ki je podpiral Klodij(c)e: Ci. ep.

8. Herennius Gallus Herenij Gal, gledališki igralec, ki ga je Kornelij Balb povitezil v Gadesu: Ci. ep.

9. Herennius Macer Herenij Maker je razžalil cesarja Kaligulo in si s tem nakopal njegovo sovraštvo: Sen. ph.

10. Herennius Gallus Herenij Gal je padel kot legat v boju proti Klavdiju Civilisu: T.

11. Herennius Senecio Herenij Senekión iz Betijske Hispanije, prijatelj Plinija mlajšega, je pošteno in zvesto popisal življenje Helvidija Priska; cesar Domicijan ga je zato dal usmrtiti: T., Plin. iun. — Od tod adj. Herenniānus 3 Herenijev: coheredes Ci. ep.

Hermīnius 3 Hermínij(ev), ime rim. rodu iz Etrurije, poseb.

1. T. Herminius Aquilīnus Tit Herminij Akvilin, ki je Horaciju Koklesu pomagal braniti tiberski most in se je tudi še pozneje proslavil v boju s Porseno. L. 506 konzul; l. 496 se je kot legat v bitki ob jezeru Regilu junaško bojeval proti Latinom, ubil njihovega vojskovodjo Mamilija, a potem tudi sam v boju padel: L.

2. Lar Herminius Lar Herminij, konzul l. 448: L.

3. nek rim. vojak: Sil.

Hērōdēs -is, m (Ἡρώδης) Heród,

1. ime več judovskih vladarjev; poseb. znan je Herod Veliki (l. 73—4), judovski kralj l. 40—4, prebrisan človek, a tiran. Znameniti so bili njegovi dateljnovi vrtovi (palmēta) pri Jerihi: H., T., Macr. — Od tod adj. Hērōdiānus 3 Herodov: dies Pers. sobota, crudelitas Aug.

2. neki grški filozof: Ci. ep.

3. Atikov osvobojenec: Ci. ep.

4. Herodes Atticus Herod Atik, sloveč in bogat sofist iz atiškega Maratona, prijatelj (obema) Antoninoma, učitelj Vera (Verus) in slovničarja Gelija: Gell.

Hērodotus -ī, m (Ἡρόδοτος) Heródot, grški zgodovinopisec, začetnik gr. zgodovinopisja, rojen okrog l. 484 v karijskem Halikarnasu, umrl okrog l. 424 v Turijih (Thurii) v južni Italiji; svojo zgodovino (v 9 knjigah) je začel pisati šele po več potovanjih: Ci., Vitr., Q.

Hēsiodus -ī, m (Ἡσίοδος) Hezíod, ob Homerju najstarejši grški pesnik, roj. (okrog l. 850) v eolski Kimi (Cȳmē, Κύμη), odkoder se je preselil s svojim očetom v bojotsko Askro, zato imenovan Ascraeus (ὁ Ἁσκραῖος): Varr., Ci., O., Q. Spesnil je več didaktičnih epov; poseb.:
a) Ἐργα καὶ ἡμέραι (Opera et dies), nekaka „kmečka pratika“,
b) Θεογονία Rodovnik bogov.
c) Ἀσπὶς Ἡρακλέους (Scutum Herculis). — Od tod adj.

1. Hēsiodīus (-ēus) 3 (Ἡσιόδειος) Heziodov: Sid., illud Hesiodium Ci.

2. Hēsiodicus 3 Heziodov: carmen Serv.

hibrida (ibrida) in hybrida -ae, m f (iz gr. ὕβρις) mešanec, mešanka, križanec, križanka; o živalih, poseb. domače svinje in vepra: Plin., lovskega in pastirskega psa: Porph.; o ljudeh, če je oče Rimljan ali svoboden, mati pa tujka ali sužnja: Auct. b. Afr., Plin., Isid. hybrida … Persius H. (kot sin Rimljana in tujke, po drugih Grka in rimske matere), hybridarum grex Mart., ex gente Parthina ibridae Suet. — Kot rimski priimek Hybrida -ae, m Híbrida, npr. C. (L.(?)) Antonius Hybrida, Ciceronov sotovariš v konzulatu (gl. Antōnius).

Hicetās -ae, m (Ἱκέτας) Hikétas (gen. Hiketa)

1. naravoslovec iz Sirakuz: Ci.

2. vladar sicilskih Leontinov, ki ga je Timoleont (l. 340) premagal in usmrtil: N.

Hierōnymus -ī, m (Ἱερώνυμος) Hierónim,

1. Gelonov sin, vnuk Hierona II., po čigar smrti (l. 215) je postal sirakuški vladar: L., Val. Max.

2. Hieronim z Rodosa, sodobnik Ptolemaja Filadelfa, peripatetik: Ci.

3. znani cerkveni učitelj (340—420 po Kr.).

Himilcō -ōnis, m Himilkón, ime več uglednih Kartažanov: L., Plin., Iust.; poseb. kartažanski vojskovodja, ki je l. 217 varoval hispansko obrežje; po slavnem bojevanju proti Rimljanom na Siciliji je tam l. 212 umrl za kugo: L.

Hipparchus -ī, m (Ἵππαρχος) Hipárh,

1. grški matematik in zvezdoslovec iz Niceje okrog l. 160 pred Kr.: Ci. ep., Col., Mel., Plin.

2. starejši sin samodržca Pejzistrata; l. 514 sta ga Harmodij in Aristogejton umorila: Plin., Gell.

Hippiās -ae, m (Ἱππίας) Hípias (gen. Hipia),

1. mlajši Pejzistratov sin; zaradi svojega ostrega ravnanja je bil pregnan iz Aten; l. 510 se je zatekel k perzijskemu kralju; po bitki pri Maratonu je umrl: Ci. ep., Gell., Iust.

2. slavni sofist iz Elide, Sokratov sodobnik: Ci., Q., Ap.

3. prijatelj makedonskega kralja Perzeja: L.

4. neki Tesal(ij)ec: L.

5. sloviti grški slikar: Plin.

Hippocratēs -is, m (Ἱπποκράτης) Hipókrat,

1. najslavnejši grški zdravnik, doma z otoka Kosa (Cōs), roj. okrog l. 460, umrl v tesal(ij)ski Larisi okrog l. 366: Varr., Ci. Od tod adj. Hippocraticus 3 hipokratski: laniena Prud. (ki ima Hippocrātica).

2. neki Sirakužan: L.

Hippōnax -actis, m (Ἱππῶναξ) Hipónaks znamenit jambski pesnik iz Efeza, okrog l. 540 v Klazomenah, od tod imenovan tudi Clazomenius Klazomenski; izumil je verz (gr. σκάζων) šepavi jamb (holijamb): Ci., H., Plin. — Od tod adj. Hippōnactēus 3 (Ἱππονάκτειος) Hiponaksov = zbadljiv, rezek: praeconium Ci. ep. (o zabavljici Licinija Kalva); subst. Hippōnactēī -ōrum, m (sc. versūs, σκάζοντες) Hiponaksovi veri: Ci.

Hirtius 3 Hírtij(ev), ime rim. plebejskega rodú, poseb. A. Hirtius Avel Hirtij, Cezarjev prijatelj in podpoveljnik, spisal 8. knjigo Cezarjeve „Galske vojne“, padel v bitki pri Mutini l. 43: Varr. ap. Arn., Ci., Q. Ci. in Ci. ep., Q., Suet. Od tod adj.

1. Hirtiānus 3 Hirtijev: ius (omaka) Ci. ep.

2. Hirtīnus 3 Hirtijev: proelium (pri Mutini): Asinius Pollio in Ci. ep.

Hirtulēius -ī, m Hirtuléj, najbrž kvestor l. 86 ali 85: Ci.

hlajênje réfrigération ženski spol , refroidissement moški spol

vodno hlajenje refroidissement à (l')eau ali par eau
zračno hlajenje refroidissement à (ali par) air

hogshead [hɔ́gzhed] samostalnik
sod; mera za tekočino (ameriško 238 l, britanska angleščina 286 l)

hombre moški spol človek; mož, moški; soprog; dečko

hombre al agua izgubljen človek (ki ga ni moči rešiti)
hombre de bien poštenjak
hombre de calidad ugledna oseba
hombre de(l) campo deželan
hombre de categoría cenjena osebnost
hombre de (alto) copete mož visokega rodu
hombre del día junak dneva; gospod po modi
hombre de edad prileten mož
hombre de Estado državnik, dvorjan, politik
hombre de estofa ugleden človek
hombre estrafalario posebnež, čudak
hombre de fondos bogataš
hombre hecho odrasel, izkušen človek
hombre honrado poštenjak
hombre de letras književnik
hombre de mar pomorščak
hombre mayor starejši človek
hombre mosca plezalec po pročeljih
hombre de mundo svetovnjak
hombre de negocios posloven človek, trgovec
hombre de nieve sneženi mož, snežak
hombre de pelo en pecho neustrašen človek
hombre de pro(vecho) pravičen, pošten, zanesljiv človek
hombre público politik
mal hombre hudoben, slab človek
de hombre a hombre med štirimi očmi
hay hombre que so ljudje, ki
hacerse hombre stopiti v moška leta
ser mucho hombre biti cel (popoln) mož
ser muy hombre neustrašen biti
¡hombre! za božjo voljo! česa ne poveste! neverjetno! no, to ste Vi?
¡hombre! dragi moj!
¡sí, hombre! seveda! naravno!
¡vamos hombre! kaj pa misliš! ni govora o tem! le pogum!
hombre prevenido vale por dos previdnost je mati modrosti
coro de hombres moški pevski zbor

Honōrius -iī, m Honórij, sin cesarja Teodozija I., Arkadijev brat, vladar Zahodnorimskega cesarstva, umrl l. 423 po Kr. v Raveni: Aur., Cl. — Od tod

1. patron.
a) Honōriadēs -ae, m Honorijev sin: Cl.
b) Honōrias -adis, f Honorijeva hči; v pl.: Honoriades sorores Cl.

2. adj. Honōriānus 3 Honorijev: thermae Cod. Th.