Franja

zamudíti (-ím) | zamújati (-am)

A) perf., imperf.

1. ritardare, venire in ritardo, tardare:
zamuditi službo venire in ritardo in ufficio
tr. (tudi pren.) zamuditi zadnji vlak perdere l'ultimo treno

2. pren. perdere:
zamuditi priložnost perdere l'occasione

3. tr. pren. prendere, costare (molto) tempo:
popravilo me je veliko zamudilo la riparazione mi è costata molto tempo

B) zamudíti se (-ím se) | zamújati se (-am se) perf., imperf. refl.

1. tardare

2. trattenersi, fermarsi

3. perdere tempo:
zamuditi se z malenkostmi perdere tempo in piccolezze

zapečátiti (-im) perf.

1. sigillare, applicare i sigilli:
zapečatiti zavitek z voskom sigillare il pacco con la ceralacca

2. pren. suggellare:
zadnji gol je zapečatil poraz gostov l'ultima rete suggellò la sconfitta degli ospiti

3. bollare; segnare, suggellare il destino:
niso mu omogočili šolanja in s tem so ga zapečatili za vse življenje il mancato proseguimento degli studi gli segnò tutta la vita
zapečatiti usodo nekoga suggellare il destino di qcn.

zavóra frein moški spol

čeljustna zavora frein à mâchoires
hidravlična zavora frein hydraulique
nožna (ročna) zavora frein à pied (à main)
oljna zavora frein à huile, amortisseur moški spol
parna zavora frein à vapeur
zavora v sili frein de secours
zavora na sprednji (zadnji) kolesi frein avant (arrière)
zračna zavora frein à air
pritisniti na zavoro appuyer sur le frein, familiarno donner un coup de frein
priviti zavoro serrer le frein

zdélati

1. (utruditi) to tire, to fatigue, to wear out

to človeka zdela (pogovorno) it is a strain
ta sprehod nas je res zdelal! that walk did take it out of us!

2. (pri izpitu ipd.) to pass

zdelal je svoj zadnji izpit he has passed his finals
zdélati razred to be promoted (to a higher class), to pass, to get through

zlog¹ [ò] moški spol (-a …)

1. die Silbe (naglašeni Tonsilbe, zadnji Endsilbe)
poudarek na zadnjem zlogu die Endbetonung
s poudarkom na zadnjem zlogu endbetont

2. v metriki:
nepoudarjen zlog die Senkung
poudarjen zlog die Hebung

3. avtomatska obdelava podatkov der Teil

zlog samostalnik
1. (o govorni enoti) ▸ szótagNekatere zloge torej nevede beremo hitreje, druge pa počasneje. ▸ Tehát egyes szótagokat önkéntelenül gyorsabban, másokat pedig lassabban olvasunk.
Mislim, da bi moral biti naglas na drugem zlogu. ▸ Szerintem a hangsúlynak a második szótagon kellene lennie.

2. (o strukturi snovi) ▸ állagNajustreznejše razmere za pridelavo vrtnin nam omogočajo drobno grudičasti zlog, ki ga ni vedno enostavno doseči. ▸ A zöldségtermesztés legmegfelelőbb feltételeit a porhanyós állagú talaj biztosítja számunkra, melyet nem mindig könnyű elérni.

3. računalništvo (podatkovna enota) ▸ bit

zób dent ženski spol

zob časa les ravages (ali les outrages) du temps
zob končnik (podočnjak, sekalec) (dent) molaire ženski spol (canine ženski spol, incisive ženski spol)
mlečni zob dent de lait (ali de première dentition)
modrostni zob dent de sagesse
sprednji zobje dents de devant
spodnji (zadnji) zobje dents du bas ali d'en bas, de dessous (du haut ali d'en haut, de dessus)
strupni zob dent à venin
votel, gnil zob dent cariée
do zob oborožen armé jusqu'aux dents
umetni zobje dents artificielles, fausses dents
zobje me bolijo j'ai mal aux dents
dobivati zobe faire ses dents
izdreti zob arracher (ali extraire) une dent
jezik za zobe! tenez votre langue!, taisezvous!
jezik za zobmi držati (figurativno) garder le silence, familiarno ne pas desserrer les dents, ne (pas) piper mot
ničesar ne imeti za pod zob n'avoir rien à se mettre sous la dent
pokazati zobe (figurativno) montrer les dents
zobe si izmiti (očistiti, otrebiti) se laver (se nettoyer, se curer) les dents
stisniti zobe (od jeze) serrer les dents (de rage)
šklepetati z zobmi (od mraza) claquer des dents (de froid)
škripati, škrtati z zobmi craquer, crisser, grincer des dents
zlomiti si zob se casser une dent
oko za oko, zob za zob œil pour œil, dent pour dent

zverjad samostalnik
1. (o živalih) ▸ fenevad, dúvad, ragadozó
Dalmatinska pojedina nas je čakala pri zadnji večerji, kjer so se mize šibile od brancinov in podobne morske zverjadi. ▸ Az utolsó este dalmát lakoma várt ránk, az asztalok roskadoztak a farkassügérek és hasonló tengeri fenevadak alatt.

2. neformalno, izraža negativen odnos (pokvarjeni ljudje) ▸ fenevad, dúvad, ragadozó
Očitno je pri nas politična zverjad precej bolj zaščitena od medvedov. ▸ A politika dúvadjai nálunk szemlátomást sokkal nagyobb védelmet élveznek, mint a medvék.

zvez|ek² [é] moški spol (-ka …)

1. knjiga: der Band (dopolnilni Ergänzungsband, dvojni Doppelband, poskusni Probeband, trojni Dreifachband, zadnji [Schlußband] Schlussband, v četverki Quartband)
oznaka zvezka/za zvezek Bandbezeichnung
v dveh/ treh/petih/desetih zvezkih -bändig
( zweibändig/dreibändig/fünfbändig/zehnbändig)
v več/mnogih zvezkih mehrbändig/vielbändig
v enem zvezku einbändig

2. (snopič, revija) das Heft (mesečni Monatsheft, posamezen Einzelheft, posebni Sonderheft)
po zvezkih heftweise

žétven harvest(-)

žétveni obeti (upanja) harvest prospects pl
žétvena pesem, žétveno praznovanje harvest home
žétveni praznik (cerkveno) Harvest Festival
žétveni praznik hvaležnosti ZDA (zadnji četrtek v novembru) Thanksgiving (Day)

ἀπωτέρω adv. [Et. izvedeno iz ἀπό, lat. aprilis, drugi mesec, aporos zadnji od dveh] dalje, bolj oddaljeno.

Ἀστυάγης, ους, ion. εω, dat. ῃ zadnji kralj Medijcev, ded Kira Star.

δεύτατος 3, sup. od δεύτερος, ep. zadnji, poslednji.

ἐγ-γύς (gl. γύαλον) [comp. ἐγγυτέρω, -ον; sup. ἐγγυτάτω, ἐγγύτατα, ἔγγιστα] 1. o prostoru: blizu, v bližini τινός (τινί), ὁ ἐγγύς bližnji (sosed). 2. o času: blizu, skoraj, bližnji, zadnji, naposled; kar ima kmalu nastopiti. 3. sorodno, slično, ἐγγυτέρω τινὸς εἶναι γένει biti s kom v bližjem sorodstvu, ἐγγύς τι τείνω τινός sem komu precej sličen. 4. pri števnikih: skoraj, blizu, malodane.

ἐπι-κάρσιος 3 (κάρ) ep. ion. 1. (z glavo) naprej nagnjen (o ladjah, katerim valovi in veter zadnji krn visoko dvignejo). 2. ion. poprečen, počezen, poprek na kaj τινός; ὁδός prečna pot.

ἔσχ-ατος 3 [Et. od ἐσκο- iz eg'hs-qo-; prim. ἐξ] 1. kraj. skrajni, (naj)zadnji, najbolj oddaljen ἔσχατοι ἀνδρῶν, τὰ ἔσχατα meja, vrh, τοῦ ἄστεως skrajni del, rob mesta, ἐξ ἐσχάτων ἐς ἔσχατα od enega konca do drugega, od konca do kraja, ἐπ' ἐσχάτου na koncu NT, ἔσχατα γαίης konec sveta; ἔσχατοι τῆς ἀρχῆς ἦσαν stanovali so na skrajni meji države, ἐσχάτη πυρά vrh grmade, ἔσχαται σάρκες ki je popolnoma notri, meso v sredini. 2. čas. soslednji, zadnji, ἡ ἐσχάτη ἡμέρα poslednji (sodnji) dan (dies novissima) NT, (τὸ) ἔσχατον poslednjič, naposled, ἐς τὸ ἔσχατον (διακαρτερῶ) do zadnjega. 3. pren. skrajni, najvišji, najhujši: pos. neutr. pl. τὰ ἔσχατα (ἐσχατώτατα) πάσχω pretrpim (utrpim) najhujše (smrt), ἔσχατ' ἐσχάτων κακά najhujše sramotitve ali psovke, τὰ ἔσχατ' αἰκίζομαι zelo grdo ravnam s kom, zelo pestim koga, τὰ ἔσχατα λέγω zelo grdo zmerjam, ὑπὲρ τῶν ἐσχάτων ἀγών borba za obstanek, boj na življenje in smrt, ἐς τὸ ἔσχατον v najvišji meri; ἐς τὸ ἔσχατον ἀφῖγμαι sem v skrajni sili ἐπ' ἔσχατα, ἐπ' ἔσχατον βαίνω grem do skrajne meje, τινός česa, ἐπὶ τὸ ἔσχατον τοῦ ἀγῶνος ἔρχομαι storim vse, kar je mogoče, napnem vse žile. – adv. ἐσχάτως do skrajnosti, silno, zelo NT, ἐσχάτως ἔχω umiram, sem v zadnjih dihljajih NT.

ἐσχατόων, όωσα ep. (pt. pr. od ἐσχατάω) ki je (se nahaja) na meji ali na robu, skrajni, zadnji, maroder, zaostajalec.

λοισθήιος 2 ep., λοίσθιος 3 in 2 poet., λοῖσθος 2 ep. [Et. iz λοιhισ (iz lois-is) + θϜ-ος (gl. θοός)] zadnji, skrajni, poslednji, ἄεθλον bojna nagrada za poslednjega, τὰ λοισθήια zadnja nagrada. – adv. λοίσθιον naposled, nazadnje, zadnjikrat.

νέατος 3, ep. ion. νείατος (gl. νειός) 1. najspodnji, najnižji. 2. najkrajnji, zadnji, poslednji ὁδός, najmlajši γέννημα.

νέος 3, ion. ep. fem. νέη [Et. iz νέϝος, lat. novus, slov. nov, nem. neu. – comp. νεώτερος, sup. νεώτατος, ep. poet. νέατος, ion. νείατος] 1. mlad(eniški), mladosten, v mladosti; mladoleten, nedorastel, neizkušen, neizveden, nepremišljen; subst. ὁ νέος mladenič, οἱ νέοι (νεώτεροι) mladina, mlado moštvo; τὸ νέον mladost, ἐκ, ἀπὸ νέου, ἐκ νέων iz mladega, od mladih nog (let). 2. a) nov, svež ἄλγος, σῖτος letošnje žito; b) nezaslišan, nepričakovan, nenavaden, grozen, strašen, θάλαμος novo sezidan, ἐδόκει τι νέον ἔσεσθαι zdelo se je, da bo prišlo do burnih nastopov, νεώτερον, τό, νεώτερα (πράγματα) novice, novotarstvo, prevrat, nesreča, zlo, νεωτέρων ἔργων ἐπιθυμητής εἰμι hrepenim po prevratu, νεώτερα βουλεύω περί τινος snujem, namerjam kaj slabega zoper koga; τί νεώτερον γέγονεν; kaj se je neki novega (hudega) zgodilo? νεώτερόν τι ποιῶ res novas molior, νεώτερα ἔπρησσε πρήγματα snoval je nekaj posebnega, napravljal je nemir. 3. adv. νέον, τὸ νέον a) iznova, vnovič (ion. ἐκ νέης); b) pravkar, nedavno, pred kratkim, νεώτατα zadnji čas, nedavno.