Franja

throw^*2 [ɵróu] prehodni glagol & neprehodni glagol
vreči, metati, zagnati, zalučati; treščiti
železnica vreči s tračnic; podreti, zrušiti, premagati; zvreči (jezdeca); odvreči (kožo, o kači); izgubljati (perje, dlako); nasuti (nasip); nametati; skotiti (mlade); izstreliti (naboj); izigrati (karto), odvreči; sukati, oblikovati, modelirati (v lončarstvu); hitro položiti, zgraditi (most); predati, izročiti (oblast); prestaviti (čete); izraziti, prevesti (into v)
nagnati, napoditi, pognati; razpisati (natečaj)
ameriško, pogovorno z goljufivim, sleparskim namenom izgubiti (the race dirko)

to throw a banquet (a dance) dati, prirediti banket (ples)
to throw the bull ameriško, sleng širokoustiti se, lagati (da se kar kadi)
to throw a chest sleng prsiti se, postavljati se
he was thrown with bad companions zašel je v slabo družbo
to throw dust in s.o.'s eyes figurativno metati komu pesek v oči
he threw his eyes to the ground figurativno povesil je oči
to throw a fit sleng razkačiti se
to throw a gun on s.o. ameriško nameriti revolver na koga
to throw one's heart (soul, life, spirit) into s.th. popolnoma se predati neki stvari
to throw light on s.th. osvetliti, pojasniti kaj
to throw the javelin šport metati kopje
to throw good money after bad figurativno zopet izgubiti denar, ko skušamo popraviti neko drugo izgubo
to throw open naglo (na široko, na stežaj) odpreti
to throw overboard figurativno rešiti se (česa), vreči s sebe
to throw o.s. zaupati se, izročiti se (upon s.o. komu)
to be thrown upon o.s. biti sam nase navezan
to throw a rope to s.o. vreči komu vrv; figurativno pomagati komu
to throw a sop to s.o. figurativno stisniti komu (napitnino, podkupnino), z drobtinico koga utišali
to throw a scare into s.o. pognati komu strah v kosti
to throw stones at s.o. vreči kamenje na koga, figurativno obdolžiti koga
to throw s.th. in s.o.'s teeth vreči komu kaj, v obraz očitati komu kaj
to throw cold water on z mrzlo vodo politi, figurativno odvzeti pogum; spodbijati vrednost, zasluge (kake osebe)
to throw o.s. into work vreči se na delo
to throw one's daughter at the head of a young man vsiljevati svojo hčer mlademu moškemu

točk|a⁵ [ó] ženski spol (-e …) pri točkovanju, ocenjevanju: der Punkt, der Wertungspunkt
kazenska točka šport Strafpunkt
točka v dobro Pluspunkt, Gutpunkt
minus točka/negativna točka Minuspunkt, Fehlerpunkt, Verlustpunkt
pol točke Halbpunkt
izguba točke/točk der Punktverlust
vrednost točke der Punktwert
zbirati/dobivati točke punkten, Punkte sammeln
lov na točke die Punktejagd
po točkah nach der Punktwertung, punktweise
ocena po točkah die Bewertung, Punktbewertung
poraz po točkah šport die Punktniederlage
vrednotenje po točkah die Punktwertung
zmaga po točkah šport der Punktsieg, ein Sieg nach Punkten
število točk die Punktzahl, šport der Punktestand, minimalno: Mindestpunktzahl, enako: die Punktgleichheit, najvišje: die Höchstpunktzahl, skupno: die Gesamtpunktzahl
z istim številom točk punkt(e)gleich
imeti isto število točk z gleichstehen mit

tóčka (-e) f

1. punto (tudi mat. ):
izhodiščna točka punto di partenza
razdalja med dvema skrajnima točkama la distanza tra due punti estremi

2. mat. punto;
izračunati vrednost funkcije v kaki točki na intervalu calcolare il valore della funzione in qualche punto dell'intervallo
diametralna točka punto diametralmente opposto
realna točka punto reale
stična točka punto d'incontro

3. ekst. punto:
razgledna točka belvedere; vista panoramica
izletniška točka meta di gite

4. pren.
mrtva točka punto morto
gradnja je na mrtvi točki la costruzione è a un punto morto

5.
boleča točka punto dolente; punctum dolens
razmere v zdravstvu so naša boleča točka le condizioni in cui versa la sanità sono il nostro punto dolente

6. (točka dnevnega reda, zakona ipd. ) punto:
dopolnilo k tretji točki zakona aggiunta al punto 3 della legge

7. (točka sporeda, prireditve) numero:
plesna, solistična točka numero di danza, solistico

8. (enota za vrednotenje dosežkov) punto:
šport. zmagati po točkah vincere ai punti
na natečaju je dosegel 85 od 100 možnih točk al concorso ha totalizzato 85 dei 100 punti possibili
šport. razdeliti si točko pareggiare, realizzare un pareggio
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pokazati na belo točko fischiare un rigore
voj. iskati mehke točke obrambe cercare i punti deboli della difesa
pren. začenjati z ničelne točke ripartire da zero
to je njegova šibka točka è il suo punto debole
pren. Arhimedova točka punto di partenza
med. bolečinska točka punto dolorifico
šport. kazenska točka penalità
elektr. nevtralna točka punto neutro
fiz., voj. ničelna točka punto zero
triangulacijska točka punto di triangolazione
bot. vegetacijske točke rastline cellule embrionali
tekst. vezna točka punto di imbastitura
geogr. višinska točka quota

toplôten (-tna -o) adj. termico, calorico, calorifico; di calore; a caldo:
toplotna izolacija isolamento termico
teh. toplotna črpalka pompa di calore
toplotna gnetljivost termoplasticità
fiz. toplotna luminescenca termoluminescenza
toplotna konvekcija convezione termica
toplotna naprava apparecchiatura termica
meteor. toplotna nevihta temporale di calore
metal. toplotna obdelava lavorazione a caldo
toplotna odpornost refrattarietà
toplotna vrednost (goriva) grado termico
teh. toplotni ščit scudo termico
med. toplotni udar colpo di calore
fiz. toplotno sevanje radiazione termica
toplotno raztezanje termoelasticità
kem. toplotno trdenje termoindurimento
toplotno trdilo termoindurante

toplotn|i [ô] (-a, -o) Temperatur- (čut der Temperatursinn); Wärme-, Hitze- (ekvivalent fizika das Wärmeäquivalent, izmenjevalnik/prenosnik tehnika der Wärmetauscher, Wärmeaustauscher; končič anatomija der Wärmepunkt; most die Wärmebrücke, medicina omot die Wärmepackung, pol der Wärmepol, prevodnik der Wärmeleiter, regulator der Wärmeregler, (pogonski) stroj die Wärmekraftmaschine, števec der Wärmezähler, tok fizika der [Wärmefluß] Wärmefluss, der Wärmestrom, val die Wärmewelle, črpalka tehnika die Wärmepumpe, energija die Wärmeenergie, enota die Wärmeeinheit, izguba der Wärmeverlust, izolacija die Wärmeisolierung, die Wärmedämmung, kapaciteta fizika die Wärmekapazität, lastnost Wärmeeigenschaft, naprava das Wärmegerät, nevihta das Wärmegewitter, občutljivost die Wärmeempfindlichkeit, obdelava die Wärmebehandlung, obremenitev die Wärmebelastung, odpornost die Wärmebeständigkeit, Hitzebeständigkeit, regulacija tehnika, živalstvo, zoologija die Wärmeregulation, slika das Wärmebild, stopnja/stopinja der Wärmegrad, tehnika die Wärmetechnik, vrednost der Wärmewert, zaščita der Wärmeschutz, gospodarstvo die Wärmewirtschaft, ravnotežje der Wärmehaushalt, sevanje fizika die Wärmestrahlung)
toplotno stabilen hitzebeständig
toplotno občutljiv wärmeempfindlich
toplotno odporen wärmebeständig
toplotno prepusten wärmedurchlässig
toplotno prevoden wärmeleitfähig

treble [trebl]

1. pridevnik (trebly prislov)
trikraten, trojen
glasba sopranski, diskantski; visok, predirljiv, vreščav (glas)

treble figures matematika trištevilčna števila
treble clef glasba violinski ključ

2. samostalnik
trikratnost; trojnost
glasba sopran, diskant
figurativno visok ton

3. prehodni glagol & neprehodni glagol
potrojiti (se); (redko) visoko, predirljivo peti; cviliti

the value has trebled vrednost se je potrojila

trgóvski commercial; mercantile, merchant; trade; business-like

trgóvski adresar trades directory
trgóvski artikel article of commerce, commodity
trgóvska akademija school of commerce, business school
trgóvska aviacija commercial aviation
trgóvska banka commercial bank, merchant bank, ZDA investment banking house
trgóvsko blago, roba merchandise, ware(s pl), goods pl, articles pl of commerce
trgóvska borza (goods) exchange
trgóvski časopis commercial gazette
trgóvski dobiček trading profit
trgóvsko dopisovanje commercial correspondence
trgóvski družabnik business (ali commercial) partner, business associate
trgóvski duh commercial spirit
trgóvska hiša (trading) firm
trgóvski izraz, têrmin commercial term
trgóvski izvedenec commercialist
trgóvska kakovost commercial quality (ali grade)
trgóvski krogi commercial circles pl
trgóvsko knjigovodstvo commercial bookkeeping
trgóvski kredit business loan
trgóvska ladja merchantman, trader, cargo steamer, trading vessel
trgóvski list trade journal
trgóvska luka commercial port
trgóvska marža trade margin
trgóvska menica commercial bill
trgóvsko mesto commercial (ali trading) town
trgóvska mornarica merchant marine, merchant (ali mercantile) fleet
trgóvski mešetar broker
trgóvski običaj usage
trgóvsko podjetje commercial enterprise
trgóvski pomočnik shop assistant
trgóvsko pristanišče commercial (ali trading) seaport
trgóvska pot trade route
trgóvski proizvod commercial product
trgóvsko poročilo trade report
trgóvsko pismo commercial letter
trgóvski potnik sales representative, pogovorno rep, commercial traveller, ZDA drummer, travelling salesman
trgóvsko poslovanje trading, trading business
trgóvski posrednik, agent commercial (ali mercantile) agent, factor
trgóvska pogodba commercial treaty
trgóvska panoga, veja branch (of trade)
trgóvski register commercial register, register of companies, ZDA official register of trading associations
vpisati v trgóvski register to enter in the commercial register, to register, ZDA to incorporate
trgóvski sejem trade fair
trgóvsko središče commercial centre (ZDA center)
trgóvski stan trading class
trgóvsko sodišče commercial court
trgóvski stalež (pogovorno) trading community
trgóvsko skladišče warehouse
trgóvski sodnik commercial judge
trgóvska šola school of commerce, ZDA business school
trgóvska toleranca commercial limit
trgóvska vrednost commercial value
trgóvski vajenec apprentice
trgóvska zadruga cooperative society
trgóvska znamka trademark
trgóvski zakon commercial law, mercantile law
trgóvski zakonik, kodeks commercial code
trgóvske zveze commercial relations pl, business contacts pl
trgóvski zastopnik commercial (ali mercantile) agent

trgóvski comercial; de comercio

trgovska banka (podjetje, marža, mesto, vrednost, monopol, središče, kredit, poročilo) banco m (empresa f, margen m, ciudad f, valor m, monopolio m, centro m, crédito m, información f) comercial
trgovska korespondenca (označba) correspondencia f (denominación f) comercial
trgovski list periódico m de información comercial
trgovska ladja (plovba) barco m (navegación f) mercantil
trgovski potnik viajante m (de comercio), comisionista m
trgovska mornarica marina f mercante
trgovski stan los comerciantes, el comercio
trgovska (visoka) šola escuela f (superior) de comercio
trgovska znamka (marka) marca f comercial, marca f de fábrica
trgovski zastopnik representante m, agente m (comercial), comisionista m
trgovsko zastopstvo representación f comercial, agencia f comercial

tripler [triple] verbe transitif potrojiti (un nombre neko število); verbe intransitif potrojiti se

les terrains ont triplé de valeur vrednost zemljišča se je potrojila, je trikrat večja

tŕžen du (ali de) marché

tržna cena prix courant (ali coté), cours moški spol du marché
tržni dan jour moški spol de marché
tržna hala marché moški spol couvert, halle ženski spol
tržno poročilo bulletin moški spol du marché, cours moški spol du marché, cote ženski spol
tržna raziskava étude ženski spol (ali prospection ženski spol) du marché
tržna vrednost valeur ženski spol du marché, valeur négociable (ali marchande), prix courant

tŕžen del mercado

tržna hala mercado m cubierto
tržna cena precio m corriente (ali de mercado)
tržni dan día m de mercado
tržna raziskava estudio m del mercado
tržno poročilo boletín m de mercados, informe m del mercado
tržna lopa, stojnica puesto m del mercado
tržni promet movimiento m del mercado
tržni red reglamentación f de mercados
tržni prostor plaza f del mercado
tržna vrednost valor m en el mercado

ugotavlja|ti (-m) ugotoviti feststellen, z daljšim postopkom: ermitteln, ausforschen, s sklepanjem: erschließen
ugotavljati srednjo vrednost mitteln
ugotavljati napake Fehler beanstanden
ugotavljati istovetnost koga (jemanden) identifizieren

ugotovi|ti (-m) ugotavljati feststellen, z daljšim postopkom: ermitteln, ausforschen, auskundschaften, s sklepanjem: erschließen; (določiti) bestimmen, podrobneje: näher bestimmen; (izvedeti) in Erfahrung bringen; (dokazati) nachweisen; z izjavo: feststellen, erklären
ugotoviti dejanski stan den Tatbestand erheben
ugotoviti diagnozo medicina diagnostizieren
ugotoviti istovetnost koga (jemanden) identifizieren
ugotoviti napake Fehler beanstanden
ugotoviti neveljavnost česa (etwas) für ungültig erklären
ugotoviti srednjo vrednost mitteln

umetnišk|i [é] (-a, -o) künstlerisch; Künstler- (atelje das Künstleratelier, poklic der Künstlerberuf, roman der Künstlerroman, četrt das Künstlerviertel, družina die Künstlerfamilie, kolonija die Künstlerkolonie, narava die Künstlernatur, skupina die Künstlergruppe, hotenje das Kunstwollen, ime der Künstlername, življenje die Künstlerexistenz), Kunst- (nazor die Kunstanschauung, predmet der Kunstgegenstand, proza die Kunstprosa, razstava Kunstausstellung, vrednost der Kunstwert, ustvarjanje das Kunstschaffen, sredstvo das Kunstmittel, ustvarjanje das Kunstschaffen)

umétniški de arte; artístico; de artista

umetniška akademija academia f de bellas artes
umetniški atelje estudio m
umetniško društvo círculo m de bellas artes
umetniško delo obra f de arte
umetniška priloga suplemento m artístico
umetniška razstava exposición f de arte
umetniški slikar pintor m (artista)
umetniški užitek placer m estético
umetniška vrednost valor m artístico
umetniški zakladi tesoros m pl de arte

uporáben (-bna -o) adj.

1. adoperabile, usabile; applicabile, utile, utilizzabile:
uporabne ideje idee utili
uporabni viri energije fonti utilizzabili d'energia
fant ni uporaben za fizično delo il ragazzo non è adatto al lavoro manuale

2. servibile, agibile:
stavba po potresu ni več uporabna dopo il terremoto l'edificio non è più agibile

3. applicato:
uporabna umetnost, znanost arte, scienza applicata
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
ekon. uporabna vrednost valore d'uso
jur. uporabno dovoljenje (za stavbo) licenza di abitabilità

uporáben utilizable; aplicable; aprovechable

splošno uporaben de universal (ali de general) aplicación
znova uporaben utilizable de nuevo
lahkó uporaben fácilmente aplicable
uporabne umetnosti artes f pl aplicadas
uporabna vrednost valor m de utilidad, valor m útil

use¹ [ju:s] samostalnik
raba, uporaba; uporabnost, korist(nost), prid; (poseben) namen, smoter; pripravnost; moč ali sposobnost uporabljati (kaj); navada, običaj, uzus; stalna ali ponovna uporaba; vaja; praksa; (pred)pravica uporabe (česa)
pravno užitek; pravica, uživanje (posesti); dobiček
cerkev obredi kake Cerkve, liturgija

beyond all use čisto nenavaden
in use v rabi
of use uporaben, koristen
of no use neuporaben, brezkoristen
in common use v splošni rabi
out of use ne v rabi, ne več uporaben
fit for use uporaben
with use s trajno rabo
the Anglican use anglikanski obred
value in use dejanska vrednost
use and wont šege in navade
according to his use and wont po njegovi (svoji) stari navadi
directions (ali instructions) for use navodila za uporabo
use makes perfect vaja naredi mojstra
use is second nature stara navada je železna srajca
once a use and ever a custum česar se je Janezek naučil, to Janez zna
can I be of use? lahko (kaj) pomagam?
is this of use to you? lahko to kaj porabite?
crying is no use nima smisla jokati, zastonj je jokati
it is (of) no use (running) brez koristi, zaman je (teči)
what's the use (of it)? kakšen smisel naj (sploh) to ima?
to be in daily use biti vsak dan v rabi
to bring into use uporabiti
to be out of use ne biti v rabi (v navadi)
to come into use priti v splošno rabo
to fall (ali to pass) out of use postati neuporaben, zastareti
you will find these shoes of use in the mountains videli boste, da so ti čevlji zelo koristni v gorah
everything has its use vsaka stvar je za kaj uporabna
I have no use for it nimam kaj početi s tem
I have no use for such people nimam nobenega smisla za take ljudi, ne cenim (ne potrebujem) takih ljudi
have you lost the use of your tongue? si izgubil dar govora?
he lost the use of his right eye ne vidi več na desno oko
to make use of s.th. uporabiti (izkoristiti) kaj, posluževati se česa
to make use of s.o.'s name sklicevati se na koga
to put out of use vzeti iz obtoka (kovance itd.)
to put to (good) use (dobro) uporabiti

ustalíti (-ím) | ustaljeváti (-újem)

A) perf., imperf. assestare, riassestare; stabilizzare; riequilibrare; fissare, consolidare:
ustaliti gospodarstvo riassestare, consolidare l'economia
ustaliti vrednost denarja stabilizzare il valore del denaro

B) ustalíti se (-ím se) | ustaljeváti se (-újem se) perf., imperf. refl.

1. stabilizzarsi

2. stabilirsi; consolidarsi

vānēscō -ere (vānus) giniti, izginiti (izginjati), miniti (minevati), izgubiti (izgubljati) se, razgubiti (razgubljati) se, porazgubiti (porazgubljati) se, raziti (razhajati) se, preiti (prehajati), izpuhte(va)ti, izhlape(va)ti, razpršiti (razprševati) se ipd.: Pers., Sen. tr., Plin. iun. idr., incipiunt gravidae vanescere nubes O., non paterer immanes istos … lacertos (moč) … vanescere T., spiritus … vanescat in auras O., Ceres vanescit in herbam O.; pren.: cuncta … velut in cinerem vanescunt T., iactantiae fastu corrupti … in fumum cineremque vanescunt Aug.; metaf.: Q., Lact. idr., vanescit amor O., luctus Cat., ira, honor T., quod magnificum referente alio fuisset, ipso, qui gesserat, referente vanescit Plin. iun. izgubi vso vrednost.