Franja

nòv (nôva -o)

A) adj.

1. nuovo, recente, novello:
nova cesta, hiša una strada, una casa nuova
nastanek novih držav formazione dei nuovi stati
jesti nov krompir mangiare patate novelle

2. (ki še ni bil v uporabi) nuovo:
nova obleka abito nuovo

3. (do nedavnega neodkrit, neznan) nuovo, mai visto, mai conosciuto prima; inedito:
nova zvezda stella nuova
iskati nove dogodivščine andare in cerca di nuove avventure

4. (ki sledi prejšnjemu, je namesto prejšnjega) nuovo:
ukrepi nove vlade le misure del nuovo governo

5. (nedavno vključen) nuovo; neo-:
novi učenci i nuovi scolari
novi diplomiranci i neolaureati

6. (ki se po lastnostih razlikuje od prejšnjega) nuovo:
novi tokovi v umetnosti le nuove correnti artistiche

7. (v primerniku, presežniku) nuovo, recente:
novejša slovenska literatura letteratura slovena recente
upoštevati najnovejša dognanja tener conto delle scoperte più recenti

8. pren. (tak kot pravi) novello:
on je novi Manet è un novello Manet
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. oznanjati novi evangelij predicare, diffondere un nuovo vangelo
obrniti nov list, novo stran voltar pagina
nov veter je zapihal tira un vento nuovo
biti nov od nog do glave, od glave do pete essere nuovo dal capo ai piedi
videti koga v novi luči vedere uno in una nuova luce
čakati novo leto fare il veglione di Capodanno
praznovati novo leto festeggiare Capodanno
gledati kakor bik v nova vrata strabuzzare gli occhi
lingv. nova beseda neologismo
nova ekonomska politika nuova politica economica, NEP
um. nova gotika neogotico
rel. nova maša messa novella
um., lit. nova romantika neoromanticismo
med. nova tvorba tumore
bibl. nova zaveza Nuovo Testamento
lit., film. novi realizem neorealismo
geogr. Novi Svet Mondo Nuovo
film. novi val nouvelle vague
hist. novi vek evo moderno
metal. novo srebro alpacca, argentone
agr. nov cepič reinnesto
nov pristaš proselito
med. nova tvorba tumore
film. nova verzija remake
nova vrstica capoverso
trg. nove pošiljke blaga arrivi, ultimi arrivi
bibl. Novi testament Nuovo Testamento
pren. novi član skupnosti neofita
ekon. novi menični upnik giratario
novi odlok controdecreto
novi poskus riprova
pren. novo ovrednotenje rivalutazione
bot. novo poganjanje rintallo
novo povelje contrordine
PREGOVORI:
nova metla dobro pometa granata nuova spazza bene tre giorni

B) nôvi (-a -o) m, f, n

1. novi il nuovo (capo ecc.):
novi je zelo strog il nuovo capo è molto severo

2. nova:
zapeti nekaj novih cantare varie nuove canzoni

3. novo il nuovo:
boj med starim in novim la lotta fra il vecchio e il nuovo

ob-dūcō -ere -dūxī -ductum (ob in dūcere)

I. (duco = vlečem)

1. pred ali čez kaj (po)vleči, prevleči, potegniti (potegovati, potezati), zagrniti (zagrinjati): vestem T. čez usta potegniti, vestem corpori, aulaea lectis Cu., seram Pr. zasuniti zapah, zapahniti vrata, ab utroque latere fossam obduxit C. je izkopal jarek; med.: obductā nocte (sc. caelo) N. ko je noč prevlekla (zagrnila) nebo, pod ogrinjalom noči, obductae caelo nubes Cu. nebo zagrinjajoči oblaki; metaf.: callum dolori o. Ci. (u)blažiti bolečino, frons obducta (sc. nube) H. mračno, o. frontem H., Q. ali vultūs Sen. ph. nagubančiti, (z)mračiti.

2. pokri(va)ti, zakri(va)ti, zagrniti (zagrinjati), prevleči, obda(ja)ti: trunci libro aut cortice obducuntur Ci., obducit pascua omnia iuncus V., obducta vulneri cicatrice Cu.; metaf.: obducta cicatrix (sc. rei publicae) Ci. zarasla rana, luctus annis obductus O. ozdravljena; toda: obductum verbis volgare dolorem V. pritajeno, obstructio obducta Ci. zakrita.

3. zapreti (zapirati), zakleniti (zaklepati): penetralia Lucan., fores Sen. tr.

4. poškodovati, raniti: stomachum Cael.

5. vase potegniti (potegovati, potezati) = (po)srkati, (po)srebati, (po)piti: Petr., venenum Ci., potionem Sen. ph. —

II. (duco = vodim, vedem) proti komu (čemu) voditi (vesti), (po)peljati, pred koga privesti (privajati, voditi), (pri)peljati, dovesti (dovajati): vim Gallicam obduc contra in acie exercitum: lue patrium hostili fusum sanguen sanguine Acc. ap., scortum uxori o. Pl. (Merc. argum.), Curium Ci. ep. kot kandidata za častno službo postavljati nasproti drugim; metaf.: postremum diem o. Ci. ep. še dodati.

Opomba: Sinkop. inf. pf. obduxe (= obduxisse): Pl. (Merc. argum.)

oblazinjen (-a, -o) gepolstert (mehko weichgepolstert), Polster- (stol der Polstersessel, klop die Polsterbank, vrata die Polstertür, pohištvo Polstermöbel množina)

oboj² [ó] (-a, -e) beiderlei (obojega spola beiderlei Geschlechts)
oboji/oboje/oboja z množinskimi samostalniki: beide (oboje hlače beide Hosen, oboja vrata beide Türen)
(oba para) beide Paar (oboji čevlji beide Paar Schuhe)

Ochs ➞ Ochse; vor etwas stehen wie der Ochs vorm Berg gledati kaj kot tele nova vrata

odpiralnik moški spol (-a …) tehnika der Öffner (avtomatski za konzerve Dosenöffner, za vrata Türöffner); naprava: die Öffnungsvorrichtung

odpírati to open; (s ključem) to unlock

naučil se je odpírati oči in zapirati ušesa he learnt to keep his eyes open and his ears closed
odpírati vrata privatni pobudi to open the door (ali the way) to private initiative

odpírati (-am) | odpréti (-prèm)

A) imperf., perf.

1. aprire; spalancare; schiudere; sturare:
odpreti vrata, oči, knjigo aprire la porta, gli occhi, il libro

2. aprire; accendere:
odpreti pipo aprire il rubinetto
pog. odpreti televizor accendere il televisore

3. (začenjati poslovanje) aprire:
trgovine odpirajo ob devetih i negozi aprono alle nove

4. (začeti slovesno) aprire, inaugurare:
odpreti sejo, razstavo aprire la seduta, inaugurare la mostra
odpirati problem affrontare un problema

5. pren. odpirati pot aprire la strada;
strog izbor odpira pot najsposobnejšim una selezione rigorosa apre il cammino ai più capaci
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
voj. odpreti ogenj aprire il fuoco
pren. odpreti denarnico slacciare i cordoni della borsa
pren. odpirati srce komu aprire il cuore a qcn., confidarsi con qcn.
pren. odpreti oči aprire gli occhi
pren. odpirati stare rane aprire vecchie ferite
pren. odpirati pogled v mostrare, documentare
pren. odpirati usta meravigliarsi
odpirati vrata šole komu accogliere qcn. nella scuola
pren. ob njej se nam je odprlo nebo lei ci ha reso felici
ekon. odpreti račun aprire un conto corrente
grad. odpreti gradbišče aprire un cantiere, iniziare i lavori
PREGOVORI:
zlat ključ vsaka vrata odpre con la chiave d'oro si apre ogni porta

B) odpírati se (-am se) | odpréti se (-prèm se) imperf., perf. refl.

1. aprirsi (tudi ekst.), dare:
vrata se odpirajo na hodnik la porta dà sul corridoio
z vrha se odpira krasen razgled dalla cima si apre una magnifica veduta

2. aprirsi, manifestarsi; insorgere:
na nogah se odpirajo nove rane si aprono nuove ferite ai piedi

3. pren. (postati, postajati zaupljiv) aprirsi:
odpirati se novim idejam aprirsi a nuove idee

4. impers. pog. capire:
končno se mu je odprlo finalmente ha cominciato a capire

odpréti to open; (odkleniti) to unlock

s silo odpréti to force open
znova odpréti to reopen
odpréti buteljko to uncork a bottle
odpréti dežnik to open (ali to put up) an umbrella
odpréti konto to open an account
odpréti komu neomejen kredit to set unlimited funds at someone's disposal
s silo odpréti ključavnico to pick a lock
odpréti oči to open one's eyes
odpréti komu oči to open someone's eyes, to disillusion someone, to undeceive someone, to disabuse someone
oči so se mi odprle it dawned upon me
odpréti ples to open the ball, to lead off the dance
odpréti za promet to open to traffic
odpréti razstavo to open an exhibition
odpréti sejo to open a meeting
odprli so novo šolo a new school has been opened
odpréti paket to unpack a parcel
odpréti srcé to open (ali to unlock) one's heart
odpréti usta to open one's mouth, figurativno to speak up
ne odpréti ust not to open one's lips
odpréti vrata to open the door, (po zvonjenju pri vratih) to answer the door (ali the bell)
odpréti tvor to open an abscess
na stežaj odpréti vrata to open the door wide, to set the door wide open
vrata se niso hotela odpréti the door would not open
odpréti se to open, (naglo) to fly open; (padalo) to open
stara rana se je odprla the old sore (has) reopened

odpréti abrir ; (paket) abrir, desempaquetar ; (steklenico) descorchar ; (truplo) hacer la autopsia a un cadáver ; (tržišče, trgovino) abrir, establecer

odpreti komu oči (fig) abrir a alg los ojos sobre a/c; desengañar a alg
odpreti vrata na stežaj (fig) abrir de par en par las puertas (a)
odpreti se abrirse, (možnost) presentarse, ofrecerse

odpŕt ouvert; découvert ; (kredit) illimité

odprto morje pleine mer ženski spol, le large
odprta obleka robe ženski spol décolletée
odprto pismo (v časopisu) lettre ženski spol ouverte
odprta rana plaie ženski spol ouverte (ali béante)
odprt na stežaj tout grand ouvert, ouvert de part en part
na odprtem polju en pleine (ali rase) campagne
na pol odprta vrata porte ženski spol entrebâillée (ali entrouverte)
odprto noč in dan service ženski spol permanent de jour et de nuit
imeti odprte oči, odprta usta, odprta ušesa avoir l'œil ouvert, la bouche ouverte, l'oreille ouverte
z odprtimi rokami (figurativno) à bras ouverts
z odprtimi usti bouche ženski spol bée
politika odprtih vrat politique de la porte ouverte, politique libreéchangiste
vprašanje je ostalo odprto la question est restée en suspens (ali ouverte, pendante)
igrati odprto igro jouer franc jeu (ali cartes sur table), y aller de franc jeu

odpŕt (-a -o) adj.

1. aperto:
odprta vrata, odprto okno porta, finestra aperta

2. scoperto, all'aperto:
odprt avto automobile scoperta
odprt bazen piscina all'aperto

3. ekst. (nerešen) aperto, irrisolto:
odprto vprašanje questione aperta

4. šport. open:
odprto prvenstvo campionato open, open

5. (razumevajoč do ljudi, odkritosrčen; javen, očiten) aperto, franco:
imeti s kom odprt pogovor avere un franco scambio di idee con qcn.
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. biti odprte glave essere dotato, intelligente
imeti ves svet odprt pred seboj poter andare dovunque
igrati z odprtimi kartami giocare a carte scoperte
biti odprta knjiga essere un libro aperto
sprejeti koga z odprtimi rokami accogliere qcn. a braccia aperte
sanjati z odprtimi očmi sognare a occhi aperti
gledati, poslušati z odprtimi usti guardare, ascoltare attentamente, sbalorditi
šport. odprta igra gioco aperto
avt. odprta karoserija carrozzeria aperta
navt. odprta luka porto aperto
med. odprta rana ferita aperta
med. odprta tuberkuloza tubercolosi polmonare
fiz. odprta veriga (atomov) catena aperta
odprti hlev stalla libera
mat. odprti interval intervallo aperto
odprti oddelek kazensko-poboljševalnega zavoda reparto aperto di un penitenziario
med. odprti prelom kosti frattura aperta, esposta
ekon. odprti trg mercato aperto
voj. odprto mesto città aperta
odprto morje mare aperto, altomare, largo, altura
odpluti na odprto morje prendere il largo
ribolov na odprtem morju pesca d'altura
etn. odprto ognjišče focolare aperto
hist. politika odprtih vrat politica della porta aperta

odpŕt abierto ; (kredit) ilimitado ; (problem) en suspenso, pendiente ; (mesto, voj) abierto, no fortificado

na stežaj odprt (okno, vrata) abierto de par en par
odprt račun cuenta f abierta
politika odprtih vrat política f de puerta abierta
na odprtem morju en alta mar
z odprtimi usti con la boca abierta, boquiabierto
na odprtem polju en pleno campo
z odprtimi rokami con los brazos abiertos
pol odprt (vrata) entreabierto
ostati odprt quedar abierto
pustiti odprto dejar abierto

odslovi|ti (-m) odslavljati nadležnega obiskovalca: fortschicken; (pokazati vrata) die Tür weisen; iz dežele: ausweisen; (odpustiti) entlassen

odškŕniti (odščipniti) to nip off, to pinch off

odškŕniti vrata to open the door slightly; to leave the door a tar

odzádnji back

odzádnja vrata back door

offen odprt; Kragen, Knopf: odpet, Haar: razpuščen; Mensch, Karten: odkrit, (öffentlich) javen; Arme: razširjen, razprostrt; Stelle: nezaseden; Visier: dvignjen; Mathematik offene Menge odprta množica; offenes Intervall odprti interval; offene Handelsgesellschaft trgovska družba z neomejenim jamstvom; ein offenes Ohr finden naleteti na odprta ušesa; mit offenen Augen z odprtimi očmi; eine offene Hand haben biti odprtih rok; offen sein biti odprt, odpirati se; offene Türen einrennen vdirati skozi odprta vrata, zaletavati se v odprta vrata

Ōgygia -ae, f Ogígija

1. ena od sedmih hčera Amfiona in Niobe: Hyg.; po njej imenovana vrata v Tebah: Hyg.

2. otok blizu Italije, na katerem je menda živela Kalipso: Plin.

okován (z žeblji) nailed, studded, spiked, (s ploščo) sheathed; ironbound, ironshod; (s sponami) chained, fettered, (roke) manacled

okována vrata door studded (with nails)

omar|a ženski spol (-e …) der Schrank (garderobna Garderobenschrank, kartotečna Karteischrank, knjižna Bücherschrank, kotna Eckschrank, kuhinjska Küchenschrank, hrastova Eichenschrank, za čistila Besenschrank, za obleko Kleiderschrank, za orodje Werkzeugschrank, za perilo Wäscheschrank, za spise Aktenschrank, z ogledalom Spiegelschrank, z rolojem Rollschrank, [Rolladenschrank] Rollladenschrank, elektrika stikalna Schaltschrank, visoka Hochschrank, vgrajena Einbauschrank, Wandschrank, tehnika zamrzovalna Gefrierschrank, Tiefkühlschrank, železna Stahlschrank)
glasba orgelska omara das Orgelgehäuse
omare množina (prostor v omarah) der Schrankraum
vrata omare die Schranktür
predal v omari das Schrankfach
obesiti v omaro weghängen