Franja

tranquillus 3, adv. -ē in -ō (trāns [= zelo] + *quil-nos : quiēs, torej = „zelo miren“)

1. miren, umirjen, (s)pokojen, tih (naspr. turbidus, commotus, aestuans): Sen. ph., O. idr., mare Ci., Ps.-Q. (Decl.), aquae O., fluvius Mel., serenitas L., caelum, dies Plin.; subst. tranquillum -ī, n (sc. mare) = tranquillitās 1. (morska) tišina, mirno morje, brezvetrje, zatišje, bonáca, mirno vreme, mir, umirjenost (naspr. tempestas adversa, procellae): non tranquillo navigamus L., in tranquillo tempestatem adversam optare dementis est Ci.

2. metaf.
a) (politično) miren, umirjen, pomirjen, neskaljen: Lucan. idr., tranquilla re publica perfrui Ci., tranquilla civitas Ci., pax et tranquilla libertas Ci., plebs tranquillior L., litterae tranquillae Ci. o miru poročajoče pismo.
b) (duševno) pomirjen, umirjen, miren, (s)pokojen, jasen, veder: Pl., S., L., Lucr. idr., tranquillo animo et quieto frui Ci., animus tranquillissimus Ci., tranquillum spiritum ducere Ci., tranquilla, quieta, beata vita Ci., senectus H., tranquillus serenusque vultus Suet., tranquilla et serena frons Ci.; subst. tranquillum -ī, n mir, umirjenost, mirno stanje, umirjen položaj: rem publicam in tranquillum redigere L., amor omnis in tranquillo est Ter.; adv. acc. pl. n: tranquilla tuens Val. Fl. miren (veder, boder) videti. — Kot nom. propr. Tranquillus -ī, m Trankvíl, rimski priimek; gl. Suētōnius.

trāns-fūmō -āre (trans in fūmāre) kaditi skozi (čez) kaj, spuščati dim skozi (čez) kaj = puhati ali pihati (zrak, dim) skozi (čez) kaj, izdihovati, da je videti kot dim: inpulsi nequeunt obsistere postes claustraque, conpressae transfumat anhelitus irae Stat., equi per obseratas tabulas t. Sid.

transitif, ive [trɑ̃zitif, iv] adjectif, grammaire prehoden, tranzitiven

verbe masculin transitif direct, indirect direktni prehodni glagol (z dopolnilom v 4. sklonu), indirektni prehodni glagol (s predložnim dopolnilom)
voir quelqu'un videti koga
plaire à quelqu'un ugajati komu

tráva (-e) f

1. erba:
spomladi trava zeleni in primavera l'erba verdeggia
grabiti, kositi, sušiti travo rastrellare, falciare, seccare l'erba
pohoditi, pomendrati, potlačiti travo calpestare l'erba
popleti, požeti travo strappare, falciare l'erba
gosta, mehka, visoka trava erba folta, tenera, alta
naročje trave un fascio d'erba
angleška trava erba inglese
gorska, gozdna, močvirska trava erba montana, boschiva, palustre
pren. bilo jih je kot listja in trave erano una massa, a bizzeffe
ne hodi po travi non calpestare l'erba, il manto erboso
evf. ne bo več dolgo trave tlačil è prossimo a morire, tirerà presto le cuoia
žarg. kaditi, uživati travo fumare l'erba
pren. videti travo rasti in slišati planke žvižgati avere le traveggole
slišati travo rasti sentir crescere l'erba

2. pl. trave bot. graminacee (sing. -ea) (Graminaceae):
klasasta trava spigata
latasta trava poa (Poa)
volnata medena trava bambagione (Holcus lanatus)
morska trava zostera (Zostera marina)
pasja trava pannocchina, erba mazzolina (Dactylis glomerata)
trava opoldnevnica erba cristallina (Mesembryanthenum cristallina)
PREGOVORI:
trava na sosedovem vrtu je zmeraj bolj zelena l'erba del vicino è sempre più verde

trave f

1. greda, tram; bruno:
fare d'ogni fuscello una trave pren. delati iz muhe slona
vedere la pagliuzza nell'occhio altrui e non vedere la trave nel proprio occhio pren. biblijsko videti slamico v očesu bližnjega in ne videti bruna v svojem očesu

2. šport greda

triste [trist] adjectif žalosten, otožen (de zaradi); turoben, mračen, neprijeten; beden, slab, nesrečen

un triste sire nesrečnik, bednik
triste comme un bonnet de nuit, comme une porte de prison (figuré) zelo žalosten
le chevalier à la triste figure vitez žalostne postave (don Kihot)
faire triste mine čemerno se držati
tu as triste mine nisi videti zdrav
faire triste mine à quelqu'un koga neprijazno, hladno sprejeti
(familier) avoir le vin triste biti žalosten po preobilnem pitju vina
les gens tristes, les tristes žalostni ljudje

tŕn espina f (tudi fig)

beli trn espino m blanco
črni trn ciruelo m silvestre, endrino m
on jim je trn v peti (fig, ne morejo ga videti) no pueden verle ni en pintura
zadreti si trn v nogo clavarse una espina en el pie
ni rože brez trna no hay miel sin hiel, no hay boda sin tornaboda

trouble² [trublə] adjectif kalen, moten

eau féminin trouble kalna voda
avoir la vue trouble videti motne slike
pêcher en eau trouble (figuré) v kalnem ribariti
images féminin pluriel troubles motne slike
désirs troubles nejasne, dvoumne želje

truquer [trüke] verbe transitif ponarediti, sleparsko popačiti, prevarati, pogoljufati; verbe intransitif slepariti, goljufati

élections féminin pluriel truquées zgoljufane volitve
truquer les cartes sleparsko spremeniti, popačiti karte
combat masculin de boxe truqué vnaprej aranžiran boksarski dvoboj
truquer un tableau sleparsko ponarediti sliko (da je videti kot stara slika)

tuerto pretekli deležnik od torcer; kriv, vegast; enook; škilast; slep (okenska polovica)

ser tuerto del ojo izquierdo le na desno oko videti; škiliti z levmi očesom
tuerto m enookec, škilavec; krivica
a tuerto o a derecho, a tuertas o a derechas po pravici ali po krivici
deshacer (ali enderezar) tuertos (ali entuertos) poravnati krivice

tutulus -ī, m tútul, visoka frizura (visok nakit iz las), sestoječ iz spredaj nad čelom zvitih in med seboj spletenih kit; videti je bila kot kvišku stoječa pentlja iz spletenih las, nosila pa sta jo zlasti flamen in njegova soproga (flaminica): Tert. idr., tutulati dicti hi, qui in sacris in capitibus habere solent ut metam; id tutulus appellatus ab eo quod matres familias crines convolutos ad verticem capitis quos habent vit[ta] velatos dicebantur tutuli, sive ab eo quod id tuendi causa capilli fiebat, sive ab eo quod altissimum in urbe quod est, arcs, tutissimum vocatur Varr., tutulum vocari aiunt flaminicarum capitis ornamentum, quod fiat vitta purpurea innexa crinibus, et exstructum in altitudinem Fest.

tvŕdka firm, mercantile firm; business house; (commercial) house; concern; company, establishment

centralna, glavna, matična tvŕdka parent house
podružnična tvŕdka branch house
stara tvŕdka an old-established firm
ugledna tvŕdka a firm of high standing
ime tvŕdke name of a firm
naslov tvŕdke style of a firm
lastnik tvŕdke owner of a firm
šef tvŕdke principal
žig tvŕdke firm's stamp
ta tvŕdka je videti solidna that firm seems to be of good standing
tvŕdke bodo razširile svoje poslovno področje the firms will extend their range of business
ustanoviti tvŕdko to found a business (ali a company), to set up (ali to establish) a business

ūtor (stlat. oitor, oetor, inf. pr. oetier), ūtī, ūsus sum

1. kaj rabiti, porabiti (porabljati), uporabiti (uporabljati), poslužiti (posluževati) se česa, izkoristiti (izkoriščati) kaj, opreti (opirati) se na kaj; abs.: Pl., Ter., Ca., Varr., Q. idr., et quaerere et uti H., divitiae (sc. expetuntur), ut utare Ci. za porabo, negavit se uti Ci. odklonil je, non uterer Ci. odklonil bi, quemadmodum in tribunis consulari potestate usi sunt L. kakor so običajno ravnali pri volitvah tribunov … ; kot jur. t.t. uti frui Icti. imeti (po)rabo in užitek, rabiti in uživati; kot med. glag. pravilno z abl. = „koristiti si s čim“ = izkoriščati, uporabljati kaj, ravnati s čim: Pl., Ter., Ph., Col. idr., pecuniā L., bene armis, optime equis uti C., pugnis et calcibus Ci., dextro oculo non neque bene uti N. na desno oko ne videti enako dobro, veste Medicā uti N. nositi medijsko obleko, ipsa suā Dido concidit usa manu O., uti aere pro nummo C., Siciliā ad omnes res Ci., aliquo in servilia eius artis ministeria L.; metaf.: uti domo Ci. stanovati v hiši, (pre)bivati v hiši, oratione Ci. govoriti, minoribus verbis O. manj ponosno govoriti, temporibus sapienter N. vdati se v (časovne) razmere, podrediti se položaju, ukloniti se razmeram, ravnati času (razmeram) primerno, suo largius S. zapraviti (zapravljati), (po)tratiti svoje imetje, lege male Ci. zlorabiti (zlorabljati), exemplo Ci. navesti (navajati), dati (dajati), pace mirovati: C. ali sprejeti mir: L.; z abstr.: Pl., Ter., Acc. ap. Non., Enn. ap. Gell., L., V. idr., consiliis N. ravnati se po … , clementiā, more crudelitatis N. ali acerbitate Ci., arrogantiā C. prizanesljivo (kruto, hudo, oblastno) ravnati ali postopati, biti prizanesljiv (krut, hud, oblasten); podobno: benignitate, studio in proeliis C., celeritate Ci.; uti aetatis vacatione N., instituto eodem N. (na)vajen biti (česa), criminatione in aliquem Ci.; z dvojnim abl.: aliquo auctore Ci. opirati se na koga kot … , quibus (sc. turribus) … propugnaculis adversus latrones utuntur L. za branišče (kraj za obrambo), imperatore vel milite me utimini S.; z acc. quantitatis (poleg abl.): ut hoc utimur maxime more … multum Pl., nil circuitione usus es Ter., ne filius quidem quidquam utitur (sc. hortis suis) Ci. ep.; predklas. in vulg. z acc.: Ca. ap. Gell., Naev. Ap. Non., Varr. idr., uteris, ut voles, operam meam Pl., ferrum uteretur Aur., alicui scyphos utendos dare Pl. za (u)porabo posoditi, dati na uporabo, utenda vasa rogare Pl. izposoditi si za (upo)rabo, beneficium, quod datum utendum (na up) est Pl.; z dvojnim acc.: aliquem uti placidum et clementem Pl.; klas. le v gerundivni obl.: quod utendum acceperis Ci. v uporabo, huic omnia utenda ac possidenda tradiderat Ci. v uporabo in posest; pesn.: multa rogant utenda dari O.

2. occ. (po)rabiti, uporabiti (uporabljati) =
a) uži(va)ti, zauži(va)ti: Cels. idr., cibo N., lacte et herbis O., ut pecus uti (sc. aquā) possit Varr. piti, sibi penum aliud ornet, si quidem sese uti volet Pl. če noče stradati, mulieribus Lamp. spolno (meseno) rabiti, spolno občevati.
b) živeti ob čem, od česa, preživljati se s čim: huic dederis, unde utatur Ter., habere quī utar Ci.
c) imeti, imeti v lasti (posesti, oblasti), posedovati (habere poudarja objektivno, uti subjektivno stran pojma „imeti“): Pl., Ter., H., Plin. iun. idr., patre diligenti N., Phalerico portu non magno utebantur N., omnibus optimis rebus usus est N. je bil preskrbljen z vsemi dobrinami, intimā familiaritate alicuius (s kom) uti N., re frumentariā uti angustā C. imeti malo živeža, uti adversis ventis Ci. ep., proeliis secundis Ci. srečno se bojevati, srečo imeti v bojih (vojni), valetudine non bonā C. ne biti trdnega zdravja, biti šibkega zdravja, optimā valetudine C. biti pri prav dobrem zdravju, prav zdrav biti, tantā prosperitate usus est valetudinis N. bil je pri tako ugodnem (dobrem) zdravju, bil je tako ugodnega (dobrega) zdravja, duro initio usus est adulescentiae N., honore Ci. opravljati častno službo; z dvojnim abl.: hoc Sosylo Hannibal litterarum Graecarum usus est doctore N. Sozila je imel za učitelja, iis melioribus civibus uteremur Ci. v njih bi imeli boljše državljane, bili bi nam boljši državljani, quibus amicis esset usurus N. ki bi jih imel za prijatelje, ki bi mu bili prijatelji, placido te (= Neptuno) et clementi usus sum in alto Pl., administris ad ea sacrificia druidibus utuntur C.
d) potrebovati, treba biti komu česa: ambitione nihil uterer Ci., eā nihil hoc loco utimur Ci. tukaj ne potrebujemo, tukaj ne govorimo o …

3. metaf. s kom občevati, družiti se, drugovati, prijateljevati: Pl. idr., aliquo uti valde familiariter Ci. ep., N. ali familiarissime Ci. ali intime N. prav prijateljsko občevati s kom, biti s kom v prav prijateljskih odnosih, Trebonio multos annos utor Ci. ep., multum aliquo, plurimum aliquā Ci., scis, quo pacto deceat maioribus uti H.; z dvojnim abl.: aliquo uti amico N.; v enakem pomenu predklas. tudi za acc.: Luc. ap. Non., vicinas … quam minimum utatur (sc. vilica) Ca., puerum Varr. — Od tod adj. pt. pr. ūtēns -entis rabeč, uporabljajoč = potrebujoč: utentior sane sit, honestior vero quomodo? Ci. izda pač lahko več.

Opomba: Star. inf. pr. utier: Pl., Ter., Acc. Od act. soobl. ūtō -ere najdemo imp. utito: Cat. in pr. pass. utitur Nov. ap. Gell.

védeti (vém) imperf.

1. conoscere, sapere:
vedeti novico, resnico sapere la novità, conoscere la verità
ljudje ne vedo več, kaj je jetika la gente non sa più cosa sia la tubercolosi

2. (z nedoločnikom) sapere:
ni vedela, kaj reči non sapeva cosa dire

3. pren. (navajati, vsebovati kak podatek) narrare, dire, volere:
ljudska pripoved ve, da je tam bilo nekdaj jezero la leggenda vuole che lì vi fosse un tempo un lago

4. kaj vem, kaj se ve, kdo ve (v adv. rabi za izražanje nedoločnosti, precejšnje množine, stopnje):
odšel je, kdo ve kam se ne andò chissà dove
knjige sem posodil kaj vem komu ho prestato i libri a non so chi
imajo kaj vem kaj vse hanno di tutto
iskal sem ga ne vem kje vse l'ho cercato per ogni dove

5. pren. (v adv. rabi v sedanjiku, v zvezi z 'da' pomeni gotovo) certo, certamente:
mi boš kmalu vrnil? Veš da bom mi restituirai presto? Ma certo

6. (v medmetni rabi v drugi osebi; izraža obračanje na ogovorjenega, opozorilo, poudarja trditev) sai, sa:
tiho, oče je bolan, veš zitto, papà sta male, sai
veste kaj vam povem, pojdite k vragu! sa cosa le dico? vada al diavolo!
nesramen si, veš sei proprio sfacciato, sai
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
tako se je zgodilo, Bog že ve zakaj così è successo. Dio solo sa perché
bibl. naj ne ve levica, kaj dela desnica non sappia la sinistra quel che fa la destra
pren. to ve vsak otrok questo lo sanno già i bambini
pren. dežja še ne bo, če kaj vem non pioverà ancora per quel che so
imamo sadja, da ne vemo kam z njim di frutta ce n'è tanta che non sappiamo cosa farcene
dal mu je vedeti, da ga ne mara več videti gli fece capire che non voleva più vederlo
ne vem več za prosti čas non so più cosa sia un minuto di tempo libero
kaznuj ga, da bo vedel za drugič puniscilo severamente, così saprà se farlo un'altra volta
napil se je, da ni vedel zase era completamente ubriaco
vrag vedi, vrag si ga vedi, kdaj bo konec tega chissà quando (ciò) finisce
čas mineva, da sam ne veš kako il tempo passa inesorabile
ne veste, kako sem vesel! quanto sono contento!
pren. ne ve ne kod ne kam non sa che pesci pigliare
ta človek ve, kaj hoče è uno che sa ciò che vuole
pren. vem, kje ga čevelj žuli conosco le sue debolezze
pren. ne ve, kje se ga glava drži non sa dove battere la testa
obljubil si mi. Ne da bi vedel me l'avevi promesso. No, che io sappia
ali misliš tudi ti oditi? Veš da ne (izraža zavrnitev) te ne vai anche tu? No, ma no
pren. ni se vedelo, kdo pije in kdo plača una gestione, a dir poco, caotica
stori, kot veš in znaš fa' come meglio credi
drži se, kot bi bil ne vem kdo ma chi si crede di essere?!
PREGOVORI:
več glav več ve uno solo non può saper tutto

veljáti (-ám) imperf.

1. essere in vigore; datare:
predpis velja od novega leta la norma è in vigore dal primo dell'anno

2. essere valido, valere:
vozovnica velja en dan il biglietto è valido un giorno

3. costare:
koliko velja? quanto costa?
naj velja, kar hoče! costi quel che costi!

4. (biti upoštevan, uporabljan) contare:
velja samo dokaz conta soltanto la prova

5. (biti v skladu z resničnostjo, držati) valere:
povedano velja tudi za nas ciò che è stato detto vale anche per noi
vremenske napovedi malokdaj veljajo le previsioni del tempo valgono di rado

6. veljati za essere considerato, passare per:
ta beseda velja za nedostojno la parola è considerata sconcia
veljati za poštenega človeka passare per galantuomo

7. veljati komu (biti namenjen komu) essere rivolto:
opozorilo velja nam l'ammonimento è rivolto a noi
vsem naj velja moja iskrena zahvala a tutti il mio più sincero ringraziamento

8. impers. (z nedoločnikom) meritare:
to zanimivost velja videti un'attrattiva che merita vedere
velja omeniti, poudariti va menzionato, va rilevato che
korajža velja! coraggio!, forza!
neprevidnost bi ga skoraj veljala življenje l'imprudenza gli costava quasi la vita
se vidiva zvečer? Velja ci si vede stasera? D'accordo

vèn adv.

1. fuori:
hoditi ven in noter andare dentro e fuori
vsi ven! tutti fuori!
trebuh noter, prsi ven! pancia in dentro, petto in fuori!

2. fuori (di casa, all'estero):
pog. iti na prakso ven andare a fare il tirocinio fuori, all'estero
biti iz česa ven essersi liberato di qcs.
pog. to mi že pri ušesih ven gleda ne ho le tasche piene, ne ho fin sopra i capelli
igre iti ven z adutom giocare l'atout
pren. pri enem ušesu mu gre noter, pri drugem ven gli entra da un orecchio, esce dall'altro
pog. priti ven (odredba) essere emanato (decreto, ordinanza)
pog. priti ven (iz vaje) essere fuori esercizio
pog. priti ven essere dimesso (dall'ospedale, dalla prigione)
ne videti se ven iz dela essere oberato di lavoro
ven z besedo! su, parla! sputa fuori il tuo veleno!
na ven biti pohleven kot ovčka all'apparenza essere docili come agnelli

vergucken: sich vergucken narobe videti; sich vergucken in zagledati se v

verknusen: nicht verknusen können ne moči prenašati/videti

versehen^* eine Arbeit, ein Amt usw.: opravljati (delo, funkcijo); den Haushalt: skrbeti; versehen mit oskrbeti z, oskrbovati z, preskrbovati z (sich se) ; Technik opremiti; Religion einen Kranken: prevideti; sich versehen paziti se, (falsch sehen) narobe videti, narobe oceniti, zmotiti se; versehen mit preskrbljen z; ehe man sich's versieht preden se okrog obrneš

vesêlje alegría f ; placer m ; alborozo m ; regocijo m

od veselja de alegría
kakšno veselje! ¡qué alegría!
prekipevajoče veselje alegría desbordante
v veliko moje veselje con gran satisfacción mía
z veseljem con mucho gusto, gustosamente
biti ves iz sebe od veselja no caber en sí de gozo
jokati od veselja llorar de alegría
napraviti komu veselje alegrar a alg
pravo veselje je to videti es un placer ver esto; da gusto ver esto
(po)kvariti komu veselje aguar la fiesta a alg
pripraviti komu veliko veselje dar a alg una gran alegría, fam dar un alegrón a alg