Franja

perpetuity [pə:pitjúiti] samostalnik
večnost
pravno trajna last
ekonomija dosmrtna renta
ekonomija čas, v katerem obresti dosežejo višino glavnice

in (ali to, for) perpetuity za vedno

perpetuō -āre -āvī -ātum (perpetuus) neprenehoma (nenehno) nadaljevati ali vzdrževati: Pl., Sen. rh., verba Ci., potestatem iudicum Ci., dii te perpetuent Lamp. naj te bogovi vedno ohranjajo (kot klic cesarju), gloriam Amm., actiones Icti., famam Sid.

Opomba: Star. cj. pf. perpetuassint = perpetuaverint: Enn.

persévérer [-vere] verbe intransitif vztrajati (à v); ostati stanoviten (dans quelque chose v čem); trajati naprej

je persévère à croire que ... še vedno mislim, da ...

persistant, e [-stɑ̃, t] adjectif vztrajen, stanoviten

à feuilles persistantes (botanique) vedno zelen

persistént -ă (-ţi, -te) adj.

1. vztrajen, nenehen, stanoviten
□ frunze persistente vedno zeleno listje

2. trmast, trdovraten

persister [-ste] verbe intransitif biti vztrajen, (trdovratno) vztrajati (v čem), ne popustiti, ostati stanoviten

persister à nier vztrajno tajiti
il persiste dans son erreur vztraja v svoji zmoti
cette mode n'a pas persisté ta moda se ni obdržala
je persiste à croire que ... še vedno mislim, da ...

pes|em¹ [é] ženski spol (-mi …)

1. zapeta, za petje: das Lied (tudi glasba), (samospev) das Lied, die Liedform
glasba pesem brez besed Lied ohne Worte
(borbena Kampflied, božična Weihnachtslied, cerkvena Kirchenlied, domačijska Heimatlied, ljubezenska Liebeslied, ljudska/narodna Volkslied, lovska Jägerlied, Jagdlied, mornarska Seemannslied, iz pesmarice Gesangbuchlied, predic Spinnerlied, za otroke Kinderlied, šaljiva Scherzlied, študentovska Studentenlied, umetna Kunstlied, vagantska Vagantenlied, vojaška Soldatenlied, religija vstopna Eingangslied, zahvalna Danklied)
pesmi množina die Lieder, das Liedgut
sejmarske pesmi množina der Bänkelsang
kot pesem liedhaft
… pesmi Lied-, Lieder-
(besedilo der Liedtext, rokopis die Liederhandschrift, večer der Liederabend, zbirka die Liedersammlung, der Liederschatz)
s pesmijo se boriti proti strahu ipd.: ansingen gegen

2. (petje) der Gesang
|
figurativno stara pesem eine alte Geschichte, das alte Lied
vedno ista pesem immer wieder das alte Lied

pésem (stihi) lyric, poem, a piece of poetry; (za petje) song, lay; (pivska) drinking song; (v krogu) round, catch; (napev) air, tune, melody

pésem za več glasov glasba part-song
cerkvena pésem hymn
črnska duhovna pésem spiritual, Negro spiritual
božična pésem Christmas carol
epska pésem epic
lirska pésem lyric
pésem s petimi kiticami a poem of five verses
labodja pésem swansong, the song of the dying swan
pobožne, duhovne pésmi hymns pl, spiritual songs pl
priljubljena pésem (popevka) (šlager)
v modi hit
narodna, ljudska pésem folk song; popular song, traditional song
visoka pésem (Salomonova) Canticle of Canticles, Song of Songs
zbirka pésmi collection of poems, anthology
otroška pésem nursery rhyme
to je vedno ista pésem (figurativno) it's always the same old story

pésem canción f ; canto m ; obra f de poesía; poema m

jubezenska pesem canción amorosa, poesía f de amor
cerkvena pesem cántico m, himno m
knjiga pesmi cancionero m
narodna pesem canción f popular
to je vedno ista pesem (fig) es la eterna canción, es el cantar (ali la cantilena) de siempre
visoka pesem (biblija) el Cantar de los Cantares

pêta heel (tudi pri čevlju, nogavici)

nizka (visoka) pêta low (high) heel
čevlji z visokimi pêtmi highheeled shoes pl
Ahilova pêta Achilles' heel, (občutljivo mesto) (figurativno) tender (ali weak) spot, vulnerable point, weak point
od glave do pête from head to toe
na pêtah raztrgane nogavice socks pl worn out at the heel
on je džentlemen od glave do pête he is every inch a gentleman
biti (slediti) komu za pêtami to shadow (ali to dog) someone, to dog someone's steps, to be upon someone's heels
tik za pêtami to come close upon someone's heels, to pursue someone closely
vedno mi je za pêtami he is always on my heels, he is always following me about (ali dogging my footsteps)
lizati pête komu (figurativno) to fawn on someone
napraviti čevlju novo pêto to heel, to reheel a shoe
pokazati pête (pobrisati jo) to show a clean pair of heels, to take to one's heels, to run (ali to get) away
pête odnesti (figurativno) to escape
komaj je odnesel pête he narrowly escaped, he had a narrow escape
sedeti na pêtah to sit on one's heels
zavrteti se na pêtah to spin round on one's heels

péti (pôjem) to sing, (v cerkvi) to chant; (o zvonu) to ring; (ptice) to warble, to twitter, to chirp; (petelin) to crow; (pesnikovati) to be a poet, to compose poetry

péti v zboru to sing in a choir
péti z not brez vaje to sight-read
péti po notah to read music, to sing from a score (ali from music)
prenizko péti to sing too low, to sing flat
previsoko péti to sing too high, to sing sharp
péti (vesele) božične pesmi to sing (Christmas) carols, to go carol-singing
večglasno péti to sing in parts
enoglasno péti to sing in unison
učiti se péti to learn singing
začeti péti to intone, to begin to sing
napačno péti to sing out of tune
prav(ilno) péti to sing in tune
péti na vse grlo to sing at the top of one's voice
péti komu hvalo to sing someone's praises
péti vedno isto pesem (figurativno) to be always harping on the same theme
korakali so in peli na vse grlo they marched on, singing at the top of their voices

Philippus -ī, m (Φίλιππος) Fílip

I. ime makedonskih kraljev

1. Amintov sin, oče Aleksandra Velikega, kralj v letih 360—336: Pl., Ci., N., Iust.; meton. tudi Fílipov (= od Filipa kovani) zlat(nik): Pl., regale nomisma, Philippus H.; metaf. zlat(nik) nasploh: Aus. — Od tod adj.
a) Philippēus 3 (Φιλίππειος) Fílipov: nummus (aureus) Philippeus (gen. pl. vedno Philippēum) Pl., L. Filipov (= od Filipa kovani) zlat(nik) = 20 drahem, sanguis Pr. Kleopatrino sorodstvo s Filipom.
b) Philippicus 3 Fílipov, fílipski: talentum Pl., aurum Plin. iz Filipovih rudnikov, orationes Ci. filípike = Demostenovi govori proti Filipu; subst. Philippicae -ārum, f (sc. orationes) filípike = Demostenovi govori proti Filipu in po njihovem zgledu nastali Ciceronovi govori proti Antoniju: Prisc., Hier.

2. Philippus Arrhidaeus Filip Ar(h)idaj, polbrat Aleksandra Velikega: Iust.

3. Filip III., kralj v letih 220—179: L., Ci., N. —

II. telesni zdravnik Aleksandra Velikega: Cu., Iust. —

III. priimek Marcijevega rodu, npr. L. Mārcius Philippus Lucij Marcij Filip

1. govornik in državnik, konzul l. 91: Ci.

2. Oktavijanov očim: C.

photograph² [fɔ́utəgra:f] prehodni glagol & neprehodni glagol
fotografirati (se)

I always photograph badly moja slika je vedno slaba, na sliki sem vedno slab

pied [pje] masculin noga (stopalo); stopica (stiha); čevelj (mera, okrog 32 cm); spodnji del; commerce baza, temelj; technique stojalo, podstavek; photographie stativ; familier teleban

à pied peš
pied à pied korak za korakom
au pied de la lettre dobesedno, po črki
au pied fevé na mestu, brez priprave
au petit pied v malem (merilu)
de pied ferme na mestu; trdno, vztrajno
de la tête aux pieds, des pieds à la tête, de pied en cap od nog do glave
(statue féminin) en pied (kip) v celi figuri
sur pied (spet) na nogah, pripravljen; agronomie nepožet, nepokošen; (les) neposekan; (živina) živ
sur le pied de guerre v vojnem stanju; figuré v sporu, v sovraštvu, skregan
sur la pointe du pied, des pieds na konicah prstov, po prstih
sur un pied d'égalité popolnoma enako, brez hierarhičnega razlikovanja
sur un grand pied na veliko, razkošno
pied d'alouette (botanique) ostrožnik
pied botanique, plat, à voûte affaissée kepasta noga (stopalo)
pieds de derrière, de devant zadnje, sprednje noge
pied du lit vznožje postelje
pieds nus, nu-pieds bos
bête comme ses pieds (familier) neumen ko noč
coup masculin de pied brca
gens masculin pluriel de pied pešci
valet masculin de pied služabnik velike (bogate) hiše, ki vodi povabljence v hišo
avoir bon pied biti dober pešec
avoir un pied dans la fosse, dans la tombe imeti eno nogo, biti z eno nogo že v grobu
avoir bon pied bon œil paziti, varovati se; biti zdrav ko riba
j'ai pieds et poings liés (figuré) imam zvezane noge in roke, sem brez moči
avoir toujours un pied en l'air biti vedno na nogah
en avoir son pied (populaire) biti sit; naveličan česa; ne hoteti večimeti opravka z
étre à pied d'œuvre biti pripravljen, biti pri delu
être sur un bon pied avec quelqu'un biti s kom v dobrih odnosih
faire le pied de grue dolgo čakati (na istem mestu)
cela lui fait les pieds to mu daje lekcijo
faire des pieds et des mains garati, zelo se truditi, napeti vse sile
fouler aux pieds (po)teptati z nogami
se lever du pied gauche vstati z levo nogo, biti slabe volje
lever le pied pobrisati jo, pobegniti (z ukradenim denarjem)
lâcher pied umakniti se
marcher sur les pieds de quelqu'un stopiti komu na nogo; figuré skušati koga spodriniti
mettre pied à terre izstopiti, sestopiti; razjahati
mettre les pieds dans le plat brezobzirno ravnati ali postopati; figuré ustreliti kozla
mettre à pied odpustiti (un ouvrier delavca)
mettre au pied du mur ugnati koga (v kozji rog)
mettre sur pied postaviti (na noge); izpeljati, izvesti; organizirati
mettre quelqu'un sur un bon pied komu priskrbeti velike ugodnosti, naučiti koga lepih manir
perdre pied izgubiti tla pod nogami (v vodi)
ne pouvoir remuer ni pied ni patte nobenega koraka ne moči večnapraviti
prendre pied ustaliti se, figuré usidrati se
prendre quelqu'un au pied levé koga ravno še ujeti, naleteti; zahtevati od koga takojšnjo odločitev
remettre quelqu'un sur ses pieds komu spet na noge pomagati
remettre sur pied spet na noge spraviti (bolnika)
(re)tomber sur ses pieds (vedno) na noge pasti (tudi figuré)
ne savoir sur quel pied danser ne vedeti, kaj bi naredili
sécher sur pied umirati od dolgega časa
souhaiter d'être à cent pieds sous terre (od sramu) se hoteti vdreti (v zemljo)
se tirer des pieds (familier) izmuzniti se (od dela)

pĭla³ -ae, f

1. žoga (iz usnja, nagačena z dlako): Varr. ap. Non., Pl., Petr., Sen. ph., pilā ludere Ci., H.; preg.: claudus pilam retinere Ci. (o človeku, ki česa ne zna uporabljati), mea pila est Pl. žoga je moja = jaz sem dobil; meton. igra(nje) z žogo, žoganje: quantum alii tribuunt alveolo, quantum pilae Ci., pilae studium Ci. vneto (navdušeno, marljivo) žoganje.

2. metaf. vse, kar je okroglo, oblo, klobčič, klobka (klopka), klobko (klopko), okrogel kup, krogla: lanuginis Plin., terrae Varr. zemeljska obla, pilae Nursinae Mart. = rapa rotunda; occ.
a) milni mehurček: pilae Mattiacae Mart.
b) glasovalna kroglica: Pr.
c) nagačena človeška podoba, s katero so za zabavo dražili bike pri bikoborbah, slamnati mož: Mart.; biki so tako podobo skoraj vedno raztrgali, od tod metaf.: noluerit dici quam pila prima suam Mart. (o raztrgani suknji).

pis² [pi] adverbe, adjectif hujše, slabše

le pis najhujše, najslabše
au pis aller v naislabšem primeru
de mal en pis, de pis en pis vedno slabše, hujše
qui pis est kar je še slabše
tant pis tem slabše; škoda, ne da se ničnapraviti
tant pis pour vous škoda, toda krivda je vaša
dire pis que pendre de quelqu'un zelo slabo govoriti o kom
faire du pis qu'on peut napraviti kar se le da najslabše
prendre, mertre les choses au pis biti pripravljen na najhujše

pláčati to pay

pláčati v gotovini to pay cash (down), to pay ready money, (takoj) (žargon) to pay on the nail
vnaprej pláčati to prepay, to pay in advance
pláčati račun to settle (ali to balance, to square) an account, to pay one's score, to pay one's reckoning
pláčati menico to honour a bill
ne pláčati to leave unpaid
pláčati v obrokih to pay by instalments, (v majhnih obrokih) to pay by driblets
pláčati v naturalijah to pay in kind
preveč (premalo) pláčati za delo to overpay (to underpay)
predragó, mastno pláčati to pay through the nose
pláčati previsoko ceno to pay a fancy (ali an exorbitant, an extortionate) price, to pay through the nose
preveč pláčati za blago to be overcharged
ogromno, debelo pláčati to pay a fantastic price
plačati račun, stroške za druge (figurativno) to pay the piper
takoj pláčati to pay cash on the spot, to pay spot cash, to pay cash on the nail
pláčati ob prejemu to pay cash on delivery
preveč sem plačal I was out of pocket, I was overcharged
pláčati za nazaj to repay, to refund, to reimburse
pláčati do zadnjega tolarja (pare) to pay to the last farthing
pláčati stroške to pay (ali to defray) expenses
pláčati pred rokom to anticipate payment
pláčati globo to pay a fine
pláčati upnikom to settle with one's creditors
pláčati komu njegove usluge to reward someone for his services
toliko ne morem pláčati I cannot afford it
za to je treba pláčati carino (ni treba pláčati carine) this is dutiable (dutyfree)
ne morem pláčati I am unable to pay, I am insolvent
vedno sem ti točno plačeval I have always paid you on the nail
plačal sem mu buteljko vina I treated him to a bottle of wine
kdo bo plačal zapitek? who will stand treat?
vsak od naju bo plačal zase we'll each pay his own share, we'll go dutch
za uro sem plačal urarju 50 funtov I paid (ali I gave) the watchmaker fifty pounds for my watch
zmago je plačal s svojim življenjem he paid with his own life for the victory
dragó sem jim plačal za to they made me pay through the nose for it
to mi boš plačal! (figurativno) I'll see you pay for this!, you shall smart for this!
pláčati milo za drago to pay in kind, to repay tit for tat, to get one's own back, to have one's revenge (on), to get even (with)
kdor muziko plačuje, tudi ukazuje (figurativno) who pays the piper calls the tune
natakar, plačati, prosim! waiter, the bill, please!

planta ženski spol rastlina, zelišče; podplat; načrt, osnutek, tloris, stavbni načrt; nadstropje; tabelaričen seznam; rudniški rov

planta baja pritličje
planta medicinal zdravilno zelišče
planta trepadora (rast) plezavka
planta del pie podplat
planta vivaz vedno zelena rastlina
de planta do kraja, temeljito
echar plantas bahati se
echarse a las plantas (de) vreči se komu k nogam

plašč samostalnik
1. (oblačilo) ▸ kabát, palástPrevidno si je slekla plašč in ga naravnala na obešalnik. ▸ Óvatosan levette és a fogasra igazította a kabátját.
Delajo v belih delovnih plaščih. ▸ Fehér munkaköpenyben dolgoznak.
Povezane iztočnice: dežni plašč

2. (prekrivna plast) ▸ köpenyMilo ima visoko pH vrednost, ki načenja zaščitni kislinski plašč na koži. ▸ A szappan magas pH-értékkel rendelkezik, amely kikezdi a bőr savköpenyét.Korito tenko premažemo z raztopljenim kravjekom, tako se bo hitreje obdalo s plaščem iz alg in mahu. ▸ Vékonyan kenje be a vályút feloldott tehéntrágyával, hogy gyorsabban bevonja az alga- és moharéteg.Peč obdaja jeklen plašč. ▸ A kemencét acélköpeny borítja.
Povezane iztočnice: zaščitni plašč, fasadni plašč, varovalni plašč

3. (pri kolesu) ▸ abroncsČe je plašč gume izrabljen, ga zamenjajte. ▸ Ha a gumiabroncs kopott, cserélje le.
Ko sedemo na kolo, se smeta plašča le malo podati. ▸ Amikor felülünk a kerékpárra, az abroncsoknak csak egy kicsit szabad ellaposodniuk.
Vsem svetujem, da preverijo zračnice in plašče ter zavorni in pogonski mehanizem. ▸ Mindenkinek azt tanácsolom, hogy ellenőrizze a belsőket és a gumiabroncsokat, valamint a fékeket és a meghajtásokat.
Povezane iztočnice: avtomobilski plašč

4. geometrija (ploskev) ▸ palástPravokotnik, ki ima stranici dolgi 18 cm in 8 cm, je plašč valja. ▸ A 18 és 8 cm hosszú oldalú négyszög a henger palástja.
5. (o krinki) ▸ lepelLe nekajkrat na leto mirni in tihi Norvežani odvržejo plašč severnjaške zadržanosti. ▸ A nyugodt és csendes norvégok évente csak néhányszor dobják le magukról az északi visszafogottság leplét.Jasno je, da se vsa manipulacija okrog orožja skriva pod plaščem embarga. ▸ Világos, hogy a teljes fegyvermanipuláció az embargó leple alatt rejtőzik.
Izvor Majev je še vedno odet v plašč skrivnosti. ▸ A maják eredetét még mindig a titok leple lengi be.
Izvajali so narodno politiko pod plaščem ideologije liberalizma in razsvetljenstva. ▸ A nemzetpolitikát a liberalizmus és a felvilágosodás leple alatt alakították ki.

6. (o zavetju) ▸ lepelNeznani cenzor je še vedno varno zavit v plašč anonimnosti. ▸ Az ismeretlen cenzor még mindig a névtelenség leple mögött rejtőzik.Lahko se zavijete v dušeč plašč samopomilovanja. ▸ Az önsajnálat fojtogató köpenyébe burkolózhat.
Že naše babice so vedele, da ima noč svojo moč, in so določene stvari najraje počele pod plaščem noči. ▸ Már nagyanyáink is tudták, hogy az éjszakának hatalma van, és voltak bizonyos dolgok, amelyeket a legszívesebben az éjszaka leple alatt tettek.
Pomlad je razgrnila svoj mehki zeleni plašč čez hribe in doline. ▸ A tavasz felfedte lágy zöld leplét a dombokon és a völgyekben.

7. geologija (plast v notranjosti planeta) ▸ földköpeny
Plašč sega do globine okoli 2900 km in predstavlja največji del Zemlje. ▸ A földköpeny közel 2.900 kilométeres mélységig nyúlik, és a Föld legnagyobb részét teszi ki.
Povezane iztočnice: Zemljin plašč

8. zoologija (pri mehkužcih) ▸ köpeny, redőzet
Glavonožcem sem meril dolžino plašča, ribam pa celotno telesno dolžino. ▸ A fejlábúak esetében a köpenyhosszt, míg a halak esetében a teljes testhosszt mértem.
Vsakič, ko polž prileze iz hišice, se obe gubi plašča raztegneta in pokrijeta vso hišico. ▸ Ahányszor a csiga kibújik a házából, a köpeny két redője úgy nyúlik meg, hogy az egész házat befedi.

plazilec samostalnik
1. ponavadi v množini (žival) ▸ hüllő
2. izraža negativen odnos (ponižen človeku) ▸ csúszómászó
Plazilci postanemo, če se ne spoštujemo in ne cenimo, če se vedno priklanjamo pred drugimi in smo ponižni. ▸ Ha nem tiszteljük és értékeljük magunkat, ha mindig meghunyászkodunk és megalázkodunk mások előtt, csúszómászókká válunk.