Franja

Zadetki iskanja

  • contresens [-sɑ̃s] masculin nasproten smisel ali pomen; nesmisel; nenormalnost

    à contresens v nasprotni, nenormalni smeri, v nasprotnem smislu; narobe, napačno, nesmiselno
    à contresens du courant v nasprotni smeri toka
    interpréter à contresens napačno tolmačiti, prevajati
    le traducteur a commis plusieurs contresens prevajalec je naredil več napak
  • convalēscō -ere -valuī

    1. moč (pri)dobi(va)ti, (o)jačati se, (o)krepiti se, opomoči si: dum infans convalescit Iust., quoad convaluerunt agni recens nati Varr., cum convaluerunt arbores Varr. so se osteblila, non convalescit planta, quae saepe transfertur Sen. ph., atrum olus qualicumque convalescit loco Col.; klas. le pren.
    a) (o ognju): postquam pestifer ignis convaluit O. se je razširil, illa flamma, quae magnā congerie convaluerat Q.
    b) (o abstr., o raznih stanjih): quā lege suffragiorum vis potestasque convaluit Ci., Romulus amorem eis et otii et pacis iniecit, in quibus facillime iustitia et fides convalescit Ci., sero medicina paratur, cum mala per longas convaluere moras O. so se razpasla, convaliusse apud barbaros famam mortis suae Cu. se je razširil (utrdil) glas, inveterata longo iam tempore opinio convaluit (z ACI) Gell. se je ukoreninilo, in furorem caritas convalescit Ps.-Q., donatio, testamentum convalescit Icti. dobiva veljavo, postaja pravnomočno (-čna).
    c) (o osebah, državah idr.) hic (Milo) magis in dies convalescebat Ci. je dobival … več (politične) moči, his ille (Caesar) rebus ita convaluit, ut … Ci. ep. si je tako opomogel, Fidenates nimis vicinas … convalescere opes rati L., hoc modo Tyrii … cito convaluere Iust., his moribus ita brevi civitas convaluit, ut … Iust.

    2. occ. zopet okrepiti se, opomoči si, okrevati, prebole(va)ti, ozdraveti: Ca. ap. Gell., Cels., ne aegri quidem quia non omnes convalescunt, idcirco ars nulla medicina est Ci., qui hoc dierum spatio convaluerant C., c. ilico Ci., extemplo L., tarde Cu., in caprilibus optime Plin., ex morbo Ci., ex ancipiti morbo Suet., de vulnere O., ex vulnere Iust.; z dat.: non magis sibi quam rei publicae convaluisse Ci.; languentesque ramos convaluisse adventu suo Suet. (o usahlih vejah); pren.: ut convalescere aliquando et sanari civitas posset Ci., ut tandem sensus convaluere mei O. so … okrevali (po strmenju), spatium dare convalescendi Auct. b. Afr. opomoči si (v sili), ut tandem annona convaluit Suet. ko se je … draginja unesla, ko je cena žita padla. — Od tod subst. pt. pr. convalēscentēs -ium, m okrevalci, prebolevniki, rekonvalescenti: Plin.
  • converger [kɔ̃vɛrže] verbe intransitif stekati se, primikati se k isti točki; figuré biti soroden, podoben; koncentrirati se (sur na), skupno stremeti (vers k)

    point masculin où convergent plusieurs routes točka, v katero se steka več cest
  • corde [kɔrd] féminin vrv, konopec; obešenje

    él kabel; musique struna; mathématiques tetiva; seženj (drv); notranja stran (tekališča, dirkališča)
    corde d'acier, en boyau struna iz jekla, iz črev
    corde d'alarme, de sûreté varnostna vrv
    corde en fils de fer vrv iz žic
    corde à linge vrv za obešanje perila
    corde à sauter vrv za preskakovanje
    corde vocale (anatomie) glasilka
    danseur masculin de corde plesalec na vrvi
    homme masculin de sac et de corde lopov, zločinec
    instrument masculin à cordes (musique) godalo
    orchestre masculin à cordes godalni orkester
    usé jusqu'à la corde oguljen; figuré premlet, premlačen
    sous corde (commerce) v balah
    avoir, se mettre la corde au cou biti, zaiti v brezupen položaj
    avoir plusieurs, deux, plus d'une corde(s) à son arc imeti več, dvoje, večkot eno železo v ognju
    condamner quelqu'un à la corde obsoditi koga na vislice
    être envoyé dans les cordes (du ring) biti vržen v vrvi (pri boksanju)
    ce n'est pas dans mes cordes (figuré, familier) s tem jaz nimam nobenega posla; to ni v moji kompetenci
    marcher, danser, être sur la corde raide biti v kritičnem položaju, znati sijajno loviti ravnotežje, balansirati
    mettre la corde autour du cou de quelqu'un komu vrv okoli vratu dati, uničiti ga
    montrer la corde (obleka) oguljen, (oseba) uničen biti
    parler de corde dans la maison d'un pendu napraviti nespretno, nerodno aluzijo
    si la corde ne rompt pas če bo šlo vse po sreči
    sauter à la corde preskakovati vrv
    grimper à la corde plezati po vrvi
    tenir la corde, prendre un virage à la corde ostro rezati ovinek
    tirer sur la corde (figuré) zlorabljati naklonjenost, potrpežljivost kake osebe
    tirer sur la même corde za isto vrv vleči
    toucher la corde sensible dotakniti se boleče točke
    il ne vaut pas la corde pour le pendre ni vreden vrvi, s katero bi ga obesili
  • cornū -ūs, n, redk. cornus -ūs, m in cornum -ī, n (indoev. kor. ker kvišku moleti, štrleti; prim. gr. κέρας = kelt. karn = got. haā̆rn = nem. Horn, gr. κραγγών neka rakovica, lat. cerebrum, cervus [iz *kerasvos])

    1. rog, v pl. rogovi, rogovje: Cat., Lucr., Sen. tr., Col. idr., cornu hirci V., bubulum Plin., arietinum Plin., M., alias (animantes videmus) esse cornibus armatas, alias habere effugia pennarum Ci., cornua cervi Varr. idr., cornua tauri Varr., O. ali Tauri (ozvezdja) O., dextrā cornum (tauri) tenet O., cornua iuvencorum N., boum C., torta cornua arietis V. ali Arietis (ozvezdja) Ci. poet.; pesn.: surgens in cornua cervus V. svoje rogovje visoko držeč, irasci in cornua discit ali temptat (taurus) V. svojo besnost v rogove poganjati, armenti modo dux vires in cornua sumo O., torvi in cornua tauri Sil. (prim.: ταῦροι εἰς κέρας ϑυμούμενοι Euripid.); rečne in druge bogove (poseb. Bakha) so upodabljali z bikovo glavo (z bikovimi rogovi) v znak plodnosti in obilnosti ali moči in silovitosti: gemina auratas taurino cornua voltu Eridanus V., Achelous lacerum cornu caput abdidit undis O., cornibus aureis receptis Mart. (o Renu), Bacche, veni dulcisque tuis e cornibus uva pendeat Tib., te (sc. Bacchum) vidit insons Cerberus aureo cornu decorum H., tibi (sc. Baccho), cum sine cornibus adstas, virgineum caput est O.; cornu Copiae rog (iz)obilja, med zvezde umeščeni rog koze Amalteje, iz katerega se je baje cedil nektar, podoba plodnosti in obilnosti: Gell., nam haec allata (epistula) cornu copiae est Pl.; prim.: hic tibi copia manabit ad plenum benigno ruris honorem opulenta cornu H., divesque meo Bona Copia cornu est O.; pozneje kot ena beseda Cornūcōpia -ae, f: Lact., Amm.; isto tudi cornu copiosum: Petr. Pren.: alicui obvortere cornua Pl. ali cornua vertere in aliquem Ap. ali in aliquem tollere cornua H. rogove (zobe) komu pokazati, tu (amphora) … addis cornua pauperi H. daješ revežu srce, ga opogumiš, tum (mero) pauper cornua sumit O. se opogumi, venerunt capiti cornua sero meo O. pozno so mi zrasli rožički = pozno sem se opogumil, coeperunt mihi hinc inde cornua increscere Hier.

    2. occ.
    a) rog, roženina (na kljunu ali kopitu): Ca., Sil., oraque cornu indurata rigent O., solido graviter sonat ungula cornu O.
    b) roženica (v očesu): Plin.
    c) pl. cornua škarje (rakov): Plin.
    č) cornua elephanti slonovi zobje, okli: Varr., Plin.; od tod cornu Indicum Mart. slonova kost, slonovina.

    3. met. iz roženine narejene stvari,
    a) roženina (rog) kot kadilo ali zdravilo: cornu cervinum incendere Varr., cornu cervinum purgat, cornu bubulum combustum Cels.
    b) rog = trobilo, rožnica, lovski, pastirski rog, poseb. pa bojni rog, s katerim so vojski dajali znamenja: Varr., Lucr., O. idr., ille arma misit, cornua, tubas, fasces, signa Ci., cornuque recurvo Tartaream intendit vocem V., aereaque adsensu conspirant cornua rauco V., saeva tene cum Berecyntio cornu tympana H., minaci murmure cornuum perstringis aures H., datur cohortibus signum cornuaque ac tubae concinuere T.; bojni rog je bil sprva iz živalskega roga, okovan s srebrom, pozneje pa iz pločevine: non tuba directi, non aeris cornua flexi O.; tudi rožiček, ki se je nataknil na spodnji del frigijske piščali, da se ji je ojačal glas, potem frigijska piščal sama: adunco tibia cornu, infracto (ali inflexo) Berecyntia tibia cornu O., nullo gemit hic tibicina cornu Iuv., cum tibia lumbos incitat et cornu pariter vinoque feruntur … maenades Iuv.
    c) rožén lijak (livek): Col., latices infundere cornu (abl.) V.
    č) rožena steklenica (za olje): cornu ipse bilibri caulibus instillat H.
    d) rogova, iz katerih je sestavljen lok, zato v pl., potem tudi lok sam: flexumque a cornibus arcum tendit O., viderat adducto flectentem cornua nervo O.; pa tudi v sg.: libet Partho torquere Cydonia cornu spicula, Ascanius curvo direxit spicula cornu, spicula torquebat Lycio Gortynia cornu V., flexile cornu O., crebra Cydoneo fundebat spicula cornu Sil.
    e) roženina svetilke in od tod rožena svetilka sama: Vulcanum in cornu gerere Pl., lumen per cornu transit Lucr., cornu lanternae translucidum Plin.
    f) rožen odmevnik pri liri; lira je bila sestavljena iz dveh odmevnih rogov, ki sta bila spojena s kobilicama (prečnicama), na katerih so bile napete strune: in fidibus testudine resonatur aut cornu Ci., cornibus iis, qui ad nervos resonant Ci.

    4. pren. rogu podobne stvari,
    a) rog = mesnat izrastek, velika bradavica na čelu: tua cornu ni foret exsecto frons H.; pri Kampancih so bili taki izrastki na glavi baje precej pogosti, od tod: Campanus morbus H.
    b) cornua rogovi = čopi na glavah Germanov, ki so kakor rogovi moleli kvišku: Iuv. (XIII, 165).
    c) cornu ali cornua (lunae) rogova (roglja) polmeseca, lunin krajec: Ci. ap. Non., Sen. tr., Lucan., Val. Fl., Stat., nunc senescentem exiguo cornu fulgere lunam non mirarentur L., lunae se cornua complent V., nec nova crescendo reparabat cornua Phoebe O., lunaria cornua O., luna nova curvata in cornua Plin., ad cornua redire Aug. (o luni).
    č) cornua rogaste ali lijakaste konice na stožčastem vrhu čelade, v katerem je tičala na več čopov razdeljena perjanica, rogovi, stožci na čeladi: rubrae cornua cristae V.; v sg.: alterum cornu galeae L.
    d) zakrivljen konec jadrnice (rajne) in met. jadrnica, rajna: cornua velatarum obvertimus antennarum V., torquent cornua nautae H., ardua iamdudum demittite cornua O., navita cornua locat in arbore (na jadrnik) O., iam diductis extendunt cornua proris Lucan., cum rapidum hauriret Borean et cornibus omnīs colligeret flatus Sil.
    e) slonokoščen ali zlat in poslikan glavič na paličici, okrog katere so bili omotani knjižni zvitki: candida (slonokoščene) nec nigrā cornua fronte geras (sc. lĭber) O., inter geminas pingantur cornua frontes Tib., explicitum nobis usque ad sua cornua librum et quasi perlectum … refers Mart. do … glavičev = do zadnje vrstice.
    f) rokav reke: Isi, Paraetonium … quae colis et septem digestum in cornua Nilum O.
    g) rt(ič), ab utroque portūs cornu moles iacimus C. in Ci. ep., promunturia, quae cornibus obiectis ab alto portum faciunt L., angustis inclusum cornibus aequor O., terrae cornua trina O., quod (iugum montis) … altero cornu in diversum litus excurrit Cu., excurrit deinde in altum vasto cornu promunturium Plin., Cnidus in cornu paene insulae posita Mel., Ambracii sinūs cornua Fl.
    h) vrh, sleme, vršina gore, rtina: cornua Parnassi Stat.
    i) (skrajni) konec, krilo kakega kraja: in duobus velut cornibus Graeciae (na Peloponezu in v Makedoniji) L., in cornu primus sedebat Casca L. v najbolj sprednji vrsti klopi, postquam filium in cornu scribae humiliorem fortuna sua locum obtinentem conspexisset Val. Max., iudiciis adsidebat in cornu tribunalis T., in cornibus comitii positae statuae Plin., cornibus in summis ponere membra Iuv., cornibus inter se coëuntibus fecit amphitheatrum Plin. iun., iacēre cornu sinistro (stibadii) Sid.; occ. (voj.) krilo vojske: Ter., S. idr., dextrum, sinistrum c. C., ipse a dextro cornu … proelium commisit C., (Epaminondas) alterum tenuit cornu N. je poveljeval na enem krilu, je zapovedoval enemu krilu, ipse, quo cornu rem gessit, fuit superior N., circuire hostem a cornibus L., cornua facere, extendere, diducere, producere L., dextrum, laevum navium c. Vell.; pren.: cornua disputationis commovere (k umiku prisiliti) Ci.

    Opomba: Nom. sg. cornum: Varr.; acc. sg. cornum: Lucr., O., Gell., Veg., Prisc.; nom. sg. cornuum ali cornuus, od koder acc. cornuum: Isid.; nom. sg. cornus: Varr. ap. Non., od tod abl. pl. cornibus s sledečim qui (gl. zgoraj) Ci. (De nat. deor. II, 59, 149); gen. sg. cornuis: M.
  • correre*

    A) v. intr. (pres. corro)

    1. teči, tekati:
    correre a gambe levate, a spron battuto, a rotta di collo teči, dirjati kot noge nesejo
    correre come il fulmine teči kot blisk
    correre a piedi teči peš
    correre a cavallo dirjati na konju
    correre in bicicletta hiteti na kolesu
    correre dietro a qcn. teči za kom
    correre avanti e indietro hiteti (z delom)
    correre dietro alle donne pren. letati za ženskami
    correre ai ripari pren. naglo ukrepati, iskati hitre rešitve

    2. iti; pohiteti; teči, tekati; planiti:
    il sangue gli corse alla testa kri mu je planila v glavo
    il pensiero gli corre alla casa lontana v mislih se spomni daljnega doma
    il sangue corre kri teče (iz rane)
    il denaro corre denar se na veliko zapravlja

    3. pren. hiteti:
    corro per finire un lavoro hitim, da dokončam delo
    non corriamo alle conclusioni ne prenaglimo se s sklepanji

    4. ekst. miniti, minevati; biti; teči:
    correva l'anno 1848 teklo je leto 1848
    coi tempi che corrono, bisogna sapersi accontentare v teh časih se mora človek znati zadovoljiti
    la paga corre dal primo del mese plača teče od prvega v mesecu

    5. pren. iti; biti; biti razlika; biti tekoč:
    fra le nostre case corre una cinquantina di metri med našima hišama je kakih petdeset metrov
    fra le parole e i fatti ci corre med besedami in dejanji je velika razlika
    un discorso che corre tekoč govor

    6. pren. razširiti se; iti:
    correre la fama, la notizia glas, vest gre
    fra loro corsero parole grosse hudo sta se sporekla
    lasciar correre ne ozirati se (na); pustiti pri miru:
    in casi così è meglio lasciar correre v takih primerih je bolje pustiti stvar pri miru
    la banconota non corre più bankovec ni več veljaven

    B) v. tr.

    1.
    correre un pericolo pren. biti v nevarnosti, podati se v nevarnost
    correre un rischio pren. tvegati
    correre un'avventura pren. podati se v pustolovščino
    correre il mare pluti

    2. šport teči:
    correre i centodieci metri a ostacoli teči sto deset metrov z ovirami
  • cortex -icis, m, redk. (in večinoma pesn.) f (indoev. kor. qer, razširjen v sqert rezati; prim. lat. careō, carō, cēna, corium, scortum) pravzaprav „olupljena, odrezana skorja“, od tod

    1. drevesna skorja, lub, lubje: Lucr., Plin., obducuntur aut libro aut cortice trunci Ci., muscus amarae corticis V., domus antra fuerunt … et vinctae cortice virgae O. butarice šib, pokrite s skorjo, scribitur et vestris Cynthia corticibus Pr., cortices arborum Hier.

    2. occ. pluta, plutovina, probkovina: Ca., raptus de subere cortex V., aspicis, ut summā cortex levis innatet undā O.; uporabljali so jo za zamaške: hic dies … corticem adstrictum pice dimovebit amphorae H.; kot plavalni pas, kot plavalni pripomoček (kakor še danes): L.; od tod preg. pren.: nabis sine cortice H. = ne bo ti več treba nadzorstva, in (zaradi njene lahkosti o lahkomiselnem človeku): tu levior cortice H.

    3. pren.
    a) lupina sadežev idr.: c. glandis, nucum Plin., ovi Vitr.
    b) želvja lupina, oklep: c. testudinis Plin.; pesn.: super scopulum illidere corticem (= testudinem) Ph.; tudi koža: c. phalangiorum Plin.
    c) odevalo: corporeus Varr.
  • corto kratek, majhen, nepomemben, nezadosten, pičel; omejen, preprost; plašen, boječ; skop(uški)

    corto de alcances (ali genio) duševno omejen, topoglav
    corto de manos počasen pri delu
    corto de medios v denarni stiski
    corto de vista kratkoviden
    con corta diferencia več ali manj
    de corta estatura majhne postave
    desde muy corta edad od prve mladosti
    por mi corta suerte na mojo nesrečo
    corta pala, corto sastre (fig) ki ničesar ne razume
  • cōsa f

    1. stvar, reč:
    cosa da mangiare jestvina, živilo
    per nessuna cosa al mondo za nič na svetu
    per prima cosa najprej; kot prvo
    sopra ogni cosa nadvse
    credersi chissà che cosa domišljati si; imeti se za imenitnega
    una cosa di tre ore približno tri ure
    avere qualche cosa contro qcn. imeti kaj proti komu
    essere tutt'altra cosa biti nekaj povsem drugega
    fra le altre cose med drugim
    le cose menstruacija
    la cosa pubblica država

    2. stvar; predmet:
    cose di grande valore dragocenosti
    le buone cose di pessimo gusto dobre neokusne stvari
    le proprie cose oprava, imetje

    3. pog. onè (ženska oseba)

    4. stvar; zadeva; dogodek:
    le cose si complicano stvari se zapletajo; zapleta se
    è cosa fatta zadeva je rešena
    cose da matti, cose dell'altro mondo saj to je noro!
    cose, non parole! več dejanj, pa manj besed!
    sono cose che capitano tudi to se dogaja

    5. beseda; izjava:
    dire cose di fuoco izreči hude besede
    tante cose! vse najboljše! čestitamo!

    6. problem; posel; zadeva:
    interessarsi alle cose della politica zanimati se za politiko

    7. (v funkciji raznih zaimkov)
    una cosa nuova nekaj novega
    questa cosa to
    nessuna cosa nič
    qualunque cosa karkoli
    facciamo una cosa, andiamo al cinema! veste kaj, gremo v kino
    che cosa fai? kaj delaš?
    cosa dici! česa mi ne poveš!
    cosa diavolo hai combinato? kaj hudirja si skuhal?
    PREGOVORI: cosa fatta capo ha preg. kar je, je; kar je storjeno, je storjeno
  • coup [ku] masculin udarec, sunek, mah; zabod; strel; met; pok; poteza; požirek; rana, poškodba; technique dvig

    à coups de s pomočjo, s
    à ce coup, ce coup-ci, pour ce coup (za) to pot
    à coup sûr (prav) gotovo, zanesljivo, nedvomno
    à tout coup, à tous les coups vsakikrat, ob vsaki priliki
    un autre coup drugič, drugikrat
    au coup de midi točno opoldne
    après coup pozneje, (ko je že) prepozno
    du coup na to, zaradi tega, zato
    de même coup obenem, istočasno, hkrati
    par à-coups sunkoma
    pour le coup, pour un coup to pot, enkrat
    sans coup férir brez (vsakega) boja
    sous le coup de pod učinkom, pod grožnjo
    coup sur coup nepretrgano
    sur le coup takoj
    tout à coup nenadoma
    (tout) d'un coup naenkrat
    coup sur coup mah na mah, hitro zaporedoma
    coup d'air prehlad
    coup bas globok udarec (pri boksanju)
    coups pluriel de bâtons batine
    coup blanc, tiré en l'air strašilni strel
    coup bleu modrica (na telesu)
    coup de bonheur, du ciel sreča, srečen slučaj
    coup au but polni zadetek
    coup de chance srečen slučaj
    coup de chien (marine) nenaden vihar, figuré nenaden, neprijeten dogodek
    coup de couteau, d'épingle zbod z nožem, z iglo, z buciko
    coup de dent ugriz
    coup de désespoir obupanost
    coup double (figuré) dve muhi z enim udarcem
    coup d'épée dans l'eau (figuré) brezuspešno delo, udarec v vodo
    coup dur hud, težak udarec; težavna stvar
    coup d'eau vdor vode
    coup d'éclat pozornost vzbujajoče dejanje
    coup d'envoi (sport) prvi, začetni udarec
    coup d'essai prvi, poskusni strel
    coup d'Etat državni prevrat
    coup de feu strel
    coup de fil (familier) telefoniranje
    coup de force nasilen prevrat, puč
    coup de fortune srečen slučaj; udarec usode
    coup de foudre, de tonnerre udarec strele, figuré strela iz jasnega, ljubezen na prvi pogled
    coup de fouet udarec, pok z bičem, figuré spodbuda
    coup franc (sport) prosti strel
    coup de fusil strel iz puške, figuré, familier oderuška cena
    coup de grâce milostni, smrtni sunek (zabod)
    coup de grisou (minéralogie, mines) treskav zrak
    coup de main (militaire) spreten napad z majhnim številom ljudi; familier pomoč
    coup de maître mojstrska poteza
    coup de mer butanje valov
    coup monté skriven dogovor
    coup d'œil bežen pogled, figuré pregled
    coup de patte žaljiva, jedka beseda ali opazka
    coup du père François izdajalsko dejanje ali zvijača
    coup de pied brca
    coup de pied de l'âne podla žalitev osebe, ki se ne more braniti
    coup de pierre lučaj kamna
    coup de pinceau poteza s čopičem
    coup de poing udarec s pestjo
    faire le coup de poing aktivno poseči v pretep
    coup de pouce majhna, skromna pomoč
    coup de sang možganska kap, izliv krvi; figuré, familier napad besnosti, pobesnelost
    coup de sifflet žvižg
    coup de soleil sončarica
    coup de sonde poskus na slepo
    coup de sonnette zvonjenje (zvonca)
    coup du sort udarec usode
    coup de téléphone telefoniranje, telefonada
    coup de tête nepremišljeno dejanje ali sklep
    coup de théâtre (théâtre) presenetljiv preobrat; presenetljiv dogodek
    coup de torchon (figuré) pretep, metež
    coup de vent piš, sunek vetra
    cheveux masculin pluriel en coup de vent zmršeni lasje
    échec et mat en trois coups šah in mat v treh potezah
    un sale coup à quelqu'un hud udarec, nepošteno dejanje do koga
    donner un coup à quelqu'un pretresti koga
    donner un coup de balai, de brosse, de peigne à quelque chose malo pomesti, oščetkati, počesati kaj
    avoir un coup dans le nez (populaire) biti več ali manj pijan
    donner un coup de chapeau à quelqu'un komu se odkriti, izraziti mu spoštovanje
    donner un coup de main, d'épaule à quelqu'un pomagati komu
    donner un coup de téléphone poklicati po telefonu
    donner un coup de trompe (automobilisme) dati znak s trobljo, hupo
    être dans le coup biti udeležen pri kakšni stvari, vedeti za tajnost
    être aux cent coups biti osupel, zbegan, razburjen
    faire les quatre cents coups razuzdano živeti
    faire d'une pierre deux coups pobiti dve muhi z enim udarcem
    jeter un coup d'œil malo pogledati
    monter le coup à quelqu'un prelisičiti, prevarati koga
    manquer son coup ne uspeti, spodleteti v svojem naklepu, načrtu
    porter un coup sévère à quelqu'un prizadeti hud udarec komu
    en mettre un coup (familier) podvojiti vnemo, zelo se truditi
    prendre un coup de vieux nenadoma se postarati
    mourir sur le coup takoj, na mestu umreti
    en prendre un coup (familier) dobiti poškodbo
    j'en ai pris un coup to me je prizadelo, zabolelo
    réussir un beau coup lep uspeh imeti, dobro uspeti
    tenir le coup vzdržati, vztrajati
    valoir le coup biti vreden truda
    en venir aux coups spoprijeti se, spopasti se
  • couper [kupe] verbe transitif od-, po-, pre-rezati; od-, po-, pre-sekati; prečkati; krojiti; prekiniti, ločiti, razdeliti; zmešati (npr. z vodo); skopiti; prevzdigniti (karte); križati (pot); blokirati, zapreti (cesto); vrezati, gravirati

    couper à quelque chose (populaire) uiti čemu, odtegniti se čemu
    tu n'y couperas pas d'une amende ne boš ušel globi
    se couper križati se (ceste), familier biti si protisloven; figuré urezati se, izdati se
    se couper en parlant zagovoriti se
    couper du blé žeti žito
    couper bras et jambes à quelqu'un (figuré) ohromiti koga
    couper par le plus court chemin ubrati najkrajšo pot
    couper à travers champ teči čez polje
    couper une carte s karto vzeti drugo karto (pri kartanju)
    couper du roi s kraljem vzeti karto
    couper chemin à quelque chose (figuré) zaustaviti kaj
    couper le chemin à quelqu'un presekati komu pot
    couper un cheveu, un fil en quatre dlako cepiti
    couper court à quelque chose na kratko kaj prekiniti
    se couper au doigt, se couper le doigt urezati se v, odrezati si prst
    couper en deux prerezati na dvoje
    couper l'équateur (marine) prepluti ekvator
    couper la fièvre ustaviti vročico
    couper l'herbe sous les pieds de quelqu'un (figuré) preprečiti komu načrte, prehiteti koga
    couper la parole à quelqu'un komu v besedo vpasti
    couper les ponts (figuré) prekiniti vse odnose
    couper à, dans la racine zatreti v kali; popolnoma iztrebiti
    se couper en quatre garati, opravljati več del hkrati
    je me couperais en quatre pour lui zanj bi vse naredil
    couper à la scie odžagati
    couper le sifflet à quelqu'un (familier) utišati koga, k molku ga pripraviti
    couper le souffle à quelqu'un (figuré) komu sapo vzeti
    couper dans le vif v živo zadeti, uporabiti energične mere za ureditev zadeve
    couper du vin rezati vino
    couper les vivres (militaire) preprečiti dovoz (živeža)
    ça me la coupe (populaire) to mi zapre sapo, onemim ob tem
    donner sa tête à couper (figuré) pustiti si glavo odrezati, trdno zatrjevati
    couper ras do golega ostriči
  • courir* [kurir] verbe intransitif teči, dirjati, drveti, dirkati; leteti; tekmovati v teku; planiti (à na); potikati se okoli; figuré stremeti, letati (après za); teči (reka); potekati; krožiti, širiti se (govorica); biti zrahljan (vozel); verbe transitif loviti, zasledovati; (vneto) obiskovati, obleta(va)ti; poskusiti (srečo), izpostaviti se (nevarnosti); vulgairement iti na živce, dolgočasiti

    tu me cours na živce mi greš
    en courant v naglici, na hitro
    arriver en courant priteči
    par le temps qui court v sedanjih razmerah
    le mois qui court tekoči mesec
    faire courir un bruit širiti govorico
    courir sa chance poskusiti srečo
    courir les bals hoditi po plesih
    courir le cachet dajati privatne lekcije
    courir les champs potepati se
    courir un danger izpostavljati se nevarnosti, biti v nevarnosti
    courir les filles letati za dekleti, dvoriti jim
    courir à sa fin iti h koncu, iztekati se
    courir après la fortune, le succès gnati se za bogastvom, za uspehom
    courir après une femme letati za žensko
    courir le même lièvre (figuré) zasledovati isti cilj
    courir après quelqu'un loviti koga
    j'ai couru tous les magasins obletal sem vse trgovine
    courir sur le marché (de quelqu'un) več ponuditi kot (kdo drug)
    courir la mer križariti po morju
    courir le monde potovati po svetu
    courir le 100 mètres tekmovati v teku na 100 m
    courir au nord jadrati, pluti proti severu
    courir sur les pas, sur les brisées de quelqu'un komu v škodo, v zelnik hoditi
    courir à sa perte, à sa ruine drveti v (svojo) pogubo
    courir au plus pressé najprej najnujnejše opraviti
    courir le risque de la vie tvegati življenje, biti v smrtni nevarnosti
    courir les rues (figuré) ne biti nič nenavadnega; biti vsem (po)znan
    un livre qui court les rues banalna knjiga
    courir sur ses 60 ans bližati se svojim 60 letom
    (populaire) courir sur le système, sur le haricot à quelqu'un nadlegovati koga
    courir à toutes jambes, à perdre haleine, à fond de train, comme le vent, comme un lièvre, comme un dératé zelo hitro teči (ko veter, ko zajec ipd.)
    courir après le temps nikoli ne imeti dovolj časa za izvršitev kakega dela
    courir le cerf, le sanglier zasledovati, loviti jelena, merjasca
    tu peux toujours courir (populaire) kar čakaj na to!
  • cours [kur] masculin tek, potek; tok; struga; korzo, sprehajališče, promenada, aleja; kurz, tečaj, predavanje; učbenik; obtok, veljavnost; commerce tečaj, notiranje, cena; krožni tek, (krvni) obtok

    au cours de v teku, commerce po tečaju
    dans le cours de l'année v teku leta
    en cours de construction v gradnji
    en cours de route spotoma, med potjo
    au, de long cours (marine) daleč
    cours d'adultes tečaj za odrasle
    cours de langue française tečaj francoskega jezika
    cours de(s) change(s) menjalni tečaj
    cours par correspondance dopisni tečaj
    cours d'eau vodni tok
    cours de la guerre potek vojne
    cours de l'intérêt obrestna mera
    cours du jour dnevni tečaj
    cours d'ouverture, de clôture začetni, zaključni tečaj
    cours de vacances počitniški tečaj
    baisse féminin, chute féminin, fluctuations féminin pluriel, cote féminin des cours nazadovanje, padec, nihanje, kotiranje tečajev
    salle féminin de cours predavalnica
    travaux masculin pluriel en cours dela v teku
    ses mensonges n'ont plus cours ici njegove laži se tu ne obnesejo več
    avoir cours biti veljaven, v rabi
    cette monnaie n'a plus cours ta denar (kovanec) ni več v veljavi
    avoir, suivre son cours iti svojo pot
    l'affaire suit son cours zadeva gre svojo pot
    donner, laisser libre cours à quelque chose dati čemu prosto pot
    être en cours biti v teku
    faire des cours predavati
    faire son cours de droit študirati pravo
    les cours montent, baissent, se maintiennent tečaji se dvigajo, padajo, so trdni
    prendre cours postati moda
    suivre un cours obiskovati predavanje, tečaj
    sécher les cours »špricati« predavanja
  • court, e [kur, t] adjectif kratek; majhen; omejen (nazor); nezadosten; adverbe kratko, hitro, nenadoma

    à court terme kratkoročen
    à court d'arguments v zadregi
    à courte vue kratkoviden (tudi figuré)
    de courte durée kratkotrajen; kratkoživ
    pour (le) faire court da na kratko opravim, naredim
    tout court čisto preprosto, nič drugega
    courte honte féminin blamaža
    métrage masculin court kratkometražen film
    sauce féminin courte gosta omaka
    aller au plus court ubrati najkrajšo pot (tudi figuré)
    s'arrêter court hipoma se ustaviti
    attacher, (figuré) tenir de court na kratko privezati ali držati, ne dati velike prostosti
    avoir la vue courte biti kratkoviden (tudi figuré)
    couper court (na kratko) prekiniti, ustaviti, zadržati (à quelque chose kaj)
    demeurer, rester court obtičati (v govoru), ne več vedeti odgovora
    être (à) court d'argent imeti zelo malo denarja, biti na tesnem z denarjem
    être de courte mémoire imeti kratek spomin
    faire la courte échelle à quelqu'un podstaviti komu ramena in roké (pri plezanju)
    prendre quelqu'un de court koga presenetiti, spraviti v zadrego
    savoir le court et le long de dobro se spoznati na
    tirer à la courte paille vleči slamico, žrebati
    tourner court nenadoma ubrati drugo smer (tudi figuré), (vozilo) obrniti na kratkem, ozkem prostoru
    100 francs, c'est un peu court 100 frankov, to je premalo, ni dovolj
    prendre au plus court ubrati najkrajšo pot
  • coût [ku] masculin (nabavna) cena; izdatek, stroški

    coût de production produkcijski stroški
    coût d'une marchandise, d'un service cena nekega blaga, usluge
    indice masculin du coût de la vie indeks življenjskih stroškov
    constater une hausse du coût de la vie ugotoviti porast življenjskih stroškov
    le coût fait perdre le goût predraga stvar ni več mikavna
  • crēdō -ere -didī -ditum (osnovni pomen je srce [= zaupanje] polagati na [v] koga ali kaj, zaupati komu)

    I.

    1. komu kaj zaupa(va)ti, poveriti (poverjati), preda(ja)ti, izročiti (izročati), v roke da(ja)ti, prepustiti (prepuščati): O., Plin. iun., Iust. idr., alicui id aurum, alicui tutelam Pl., alicui omnem exercitum Ter., cuinam praesidio pecua credemus Corn., cr. alicui omnes res ali res tantas Ci., ut mihi illum honorem non solum datum, sed etiam creditum et commissum putarem Ci., cr. fortunas suas alicuius fidei N., arma militi, alicui imperium L., num puero summum belli, num credere muros (hortati sumus)? V., Aenean credam (quid enim?) fallacibus auris et caelo? V., navis, quae tibi creditum debes Vergilium H., semina sulcis cr. Tib., ea (= semina), quae terrae credimus Col., cr. vela Ionio mari Cl.; pesn.: credere aliquem solo ali terrae Lucan. podreti koga na tla (na zemljo). Včasih s stranskim pomenom molčečnosti = zaupno izročiti (izročati), molčečno zaupa(va)ti: facinus magnum timido pectori Pl., quod erat cerae creditum, iam mihi credis? Pl., alicui cr. verba ali consilia sua omnia Ter., id tibi non credidit Ci., ei arcanos sensus cr. V., illa velut fidis arcana sodalibus olim credebat libris H., alicui tantundem quam sibi cr. Sen. ph. Pogosto refl. se credere alicui ali alicui rei zaupa(va)ti se, izročiti (izročati) se komu, čemu: se Neptuno (pesn. = mari) Pl., se victori Ci., cui se, cui salutem suam crederet Ci., cr. se alicuius tectis Ci., se suaque omnia alienissimis C., Daedalus … praepetibus pinnis ausus se credere caelo V., ausus se credere pugnae V. pogumno spustivši se v boj, te comminus aequo mecum crede solo pugnaeque accinge pedestri V. spusti se z menoj peš v boj, age te procellae crede veloci H., qui perfidis se credidit hostibus H., cr. se caelo Iovique O., se nocti ali se ponto O. upati si v noč (na morje), se publico (na plano) Sen. ph., temere se colloquio, se templi religioni Vell., se ventis Q., se pedibus Sil. (o bežečih), simpliciter se amicis Plin. iun., se fidei medici Iust.; kam? z in in acc.: inque novos soles audent se germina tuto credere V.; pass. (med.): casūs … turbae, quae tecum est credita ponto O. ki si je s teboj upala na morje.

    2. occ. denar idr. komu zaupa(va)ti, posoditi (posojati), v najem da(ja)ti, na up da(ja)ti: cr. nemini Ca., quod credidisti, reddo Pl., alicui numquam quicquam cr. nisi si accepto pignore Pl., alicui male cr. Pl., ei nummum nullum credidit Ci., cr. alicui pecuniam (pecunias), grandem pecuniam Ci., pecuniam alicuius fide (na besedo) cr. Ci., cr. alicui aut pecuniam aut beneficia Sen. ph., exegit, quod crediderat Ci., ne, quod crediderat, perderet Ci., pecuniamque sine faenore sineque ulla stipulatione credidit N., cr. populis Ci., talenta Q.; abs.: credendi modum constituere Ci., in dando et credendo procedere longius Ci., cum credebat inductus usuris Ci., emam, aedificabo, credam, exigam Sen. ph. Pogosto v pt. pf.: res creditae zaupano, posojeno blago (= denar), npr.: solutio rerum creditarum Ci., iustitia in rebus creditis fides nominatur Ci., pecunias creditas solvere Ci. ali non solvere C., pecuniam creditam ali argentum creditum solvere L., pecuniae male creditae exactio Sen. ph.; elipt.: certa credita (sc. pecunia) Q.; pren.: quam bonā fide (terra) creditum fenus reddidit Plin. — Od tod subst. pt. pf. crēditum -ī, n kar je bilo komu posojeno, posojilo, dolg, kredit: creditum abiuraverat S., solvere creditum sorte L. plačati dolg z glavnico po odbitih obrestih, solvere creditum fide incolumi ex thesauris Gallicis L., etiam malo (sc. homini = lopovu) reddere creditum Sen. ph., exigere creditum Q., Suet., crediti exactio Mel., cr. iustum L., insolubile Sen. ph., publicum Q.; pren.: ex beneficio creditum facere ali beneficium creditum (predikatni acc.) facere Sen. ph.

    II.

    1. zaupati komu, čemu, upati na (v) koga, nasloniti se na koga, sloneti na kom, zanesti (zanašati) se na koga, na kaj; z dat. personae ali rei: cr. eorum nemini Ci., neque credit nisi ei, quem fidelem putat Ci., alicui parum ali nimium cr. C., Corn., neque loco neque homini cuiquam satis cr. S., neque mortali cuiquam neque tempori satis cr. S., dubitare, virtuti an fide (dat.) popularium minus crederet S., consules magis non confidere quam non credere suis militibus L. sta zaupala manj srčnosti kakor zvestobi … , praesenti fortunae non cr. L., cr. alicuius fidei Cu., cr. non amicorum fidei, non liberorum pietati Sen. ph., utrumque vitium est, et omnibus credere et nemini Sen. ph., alicui tantum cr., ut … Auct. b. Alx.; pesn.: nimium ne crede dolori V., altae neu crede paludi V., non cr. caelo adventantibus Euris V., equo ne credite Teucri V., hastae credere V., neu struere auderent aciem neu credere campo V. spustiti se v boj na planem, cr. talaribus O. zanašati se na … , credere desine ventis O., ante actis veluti male crederet O.; v pass.: pratensibus optima fungis natura est, aliis male creditur H.; z de: nec de te credam nostris ingrata serenis Val. Fl.; abs.: post amicitiam credendum est, ante amicitiam iudicandum Sen. ph., perditissimi hominis est fallere eum, qui laesus non esset, nisi credidisset Sen. ph.

    2. occ.
    a) α) komu, čemu verovati, verjeti; z dat. personae: credamus testibus Ci., ubi quis peieraverit, ei credi postea, etiam si per plures deos iuret, non potest Ci., si diceret iuratus, crederes (sc. ei) Ci., ego potissimum Thucydidi credo N., his auctoribus temere credens C., meliori (modrejšemu) credere non vis? H., si Valerio qui credat L., cr. talia deferentibus pueris Cu.; pogosto kot vrinek mihi crede, v pl. mihi credite verjemi(te) mi (moji besedi), poslušajte me (moj nasvet): Sen. ph., Amm., fuit tanti, mihi crede Ci., muta iam istam mentem, mihi crede, oblivisere caedis atque incendiorum Ci., sed, mihi credite, non est iturus (sc. Catilina in exsilium) Ci., „facinus“, inquit, „memorabile fecistis; sed, mihi credite, inchoata vestra gloria nondum perfecta est … “ L., carpe viam, mihi crede, comes H., nec perit in tanto quicquam, mihi credite, mundo O.; redk. obratno crede mihi, credite mihi: Ci. ep., Plin. iun., regia, crede mihi, res est V., namque ego, crede mihi, … te sequerer O., credite mihi, et nos, si viri sumus, a dis adoptabimur Cu., credite mihi, non est turpe misereri Sen. rh.; z dat. rei: fortunatorum promissis miseros credere non oportet Ci., cr. fabulis, somniis Ci., falsis visis non cr. Ci., nos non minimo potissimum numero credidimus L. nismo ravno najmanjšemu številu verovali = nismo imeli ravno najmanjše število za pravo, cr. oculis magis (ali amplius še več Sen. ph.) quam auribus L., cr. lacrimis O., nec vanis credite verbis O., (non) cr. famae Cu., O., cr. talia suadentibus oraculis Cu., rumori Suet.; star. z gen. rei ali causae: nam mihi divini numquam quisquam creduat (gl. opombo), qui … Pl., numquam … mihi quisquam homo mortalis posthac duarum rerum creduit (gl. opombo) Pl.; določilo z de: recte non credis de numero militum Ci. ep., leniter te accusans in eo, quod de me (govoricam o meni) cito credidisses Ci. ep., Dinon historicus, cui nos plurimum de Persicis rebus credimus N., maluit avunculo et Caesari de se quam vitrico credere Vell., de his famae credere Cu., cr. oratori maximo de nomine suae artis Q.; abs.: hae latebrae dulces et, iam si credis, amoenae H., egregium cum me vicinia dicat, non credam? Pers. Pass. brezos.: creditum est aliquando Sardis et fortasse credetur Ci., in quo scelere, etiam cum multae causae … inter se congruere videntur, tamen non temere creditur Ci., ne, quodcumque volet, poscat sibi fabula credi H.; pesn. pass. z osebnim skladom (credor = creditur mihi): ora (Cassandrae) non umquam credita Teucris V. ki jim Tevkri niso nikoli verjeli, certe credemur, ait, si verba sequatur exitus O., vix equidem credar O. komaj se mi bo verjelo, creditus accepit cantatas protinus herbas O. β) sibi credere samemu sebi (svojemu prepričanju) verjeti, sam pri sebi prepričan biti: non satis sibi ipsi credebant Auct. b. Alx., crede nobis, crede tibi Plin. iun., fieri malunt alieni erroris accessio quam sibi credere Min.
    b) (z zunanjim obj.) kaj verjeti, kaj (v kaj) verovati, kaj za resnico imeti: quid iam credas? Ter., quod fere libenter homines id quod volunt credunt C., ille lacrimans orare, ne ea crederet S., cr. haec cupidius L., primus est deorum cultus deos credere Sen. ph., hoc nolo mihi credas, sed fideli Vergilio Sen. ph.; posebna rekla (večinoma kot vrinek): crede hoc meae fidei (besedi) Ter., quod quidem magis credo Ci. in to se mi zdi verjetneje, quod et non praedicanti facile equidem crediderim Ci., quod mihi credas velim, hoc mihi velim credas, tudi samo credas mihi velim ali velim mihi credas (sc. hoc) Ci. ep., quis hoc credat, nisi sit pro teste vetustas? O., quod nisi expertus vix credat Vell., quod equidem non temere crediderim Suet. V pass.: res tam scelesta credi non potest Ci., testimonium si diceret, non crederetur Ci., opinio in Sardinia credita Ci., Euander venerabilior divinitate creditā Carmentae matris L. ker se je splošno verovalo (priznavalo) božanstvo … , saepe, quod falso creditum est, veri vicem obtinuit Cu., falsum est, quod vulgo creditur, testamenta hominum speculum esse morum Plin. iun. Določilo s praep.: ne quid de se temere crederent S., licet Thrasymachus quoque idem de actione crediderit Q., Vittelius credidit de perfidia T., facilius de odio creditur T.; potest alio tempore … falsum aliquid pro vero credi S.; z ACI: Plin. iun., Ap., credone tibi hoc nunc, peperisse hanc e Pamphilo? Ter., credo te isto animo venisse Ci., quod vix credendum sit tantas res tam breviter potuisse declarari N., quod civitatem ignobilem atque humilem Eburonum suā sponte populo Romano bellum facere ausam vix erat credendum C., si pleraque dure dicere credit eos H., utinam Indi quoque deum esse me credant Cu.; z odvisnim vprašanjem: vix credere possis, quam sibi non sit amicus H., quam trepide anxieque certaverit, … vix credi potest Suet.; abs. (zunanji obj. se lahko pristavi v mislih): Lucr., audivi et credo (kot odgovor) Ter., credo, satis credo (kot odgovor na željo, ki jo je kdo o kom izrekel) Ter. že verjamem, že dovolj verjamem, imperiti facile ad credendum impelluntur Ci., ita me ad credendum ducit tua oratio Ci. tako me prepričuje tvoj govor, neque id mirandum, si non facile ad credendum adducebatur N., vidit, si quo esset iter facturus pronuntiasset, hostes non credituros N., neque caede vulgatā statim creditum est Suet.
    c) verjeti = meniti, misliti, kakega mišljenja biti, imeti koga ali kaj za kaj: timeo, ne aliud credam atque aliud nunties Ter.; s predikatnim acc.: quid eam credis? Pl. kaj misliš (sodiš) o njej? quoscunque moribus aut fortunā novis rebus idoneos credebat S., quae deserta et inhospita tesqua credis, amoena vocat mecum qui sentit H., Scipionem Hannibal … praestantem virum credebat L., se Iovis filium credidit Cu., quos gravissimos sapientiae magistros aetas vetus credidit Q.; v pass. s predikatnim nom.: credi posset Latonia O., male credebar sanguinis auctor ego O., pignora da, per quae tua vera propago credar O., unde origo animi caelestis creditur Q.; pt. pf. v voc.: Rufe, mihi frustra ac nequicquam credite amice (drugi berejo amico) Cat.; z inf.: credit de suo adventu esse auditum N., in rem fore credens universos appellare et cohortari S., credas pluisse (lapidibus) Mel., non amavisse credebant sibi Plin. iun.; z ACI: Pl., Ter. idr., credidit Quinctius eum facta imitaturum Ci., credo ego vos, iudices, mirari, quod ego potissimum surrexerim Ci., cum reliquum exercitum subsequi crederet C., quod deditione factā nostros praesidia deducturos … crediderant C., ceterum credere illum nihil palam ausurum S., Poeno cepisse iam se urbem credente L., caelo tonantem credidimus Iovem regnare H., iurando gratiam Scythas sancire ne credideris Cu.; v pass. z NCI: Mel., Plin. iun. idr., ea (navis) praeter creditur ire Lucr., pro certo creditur (Catilina) necato filio vacuam domum scelestis nuptiis fecisse S., creditur, ex medio quia res arcessit, habere sudoris minimum … comoedia H., huic Epaphus magni genitus de semine tandem creditur esse Iovis O., Antiphon … pro se dixisse optime est creditus Q., aries creditus vexisse Phrixum T. o katerem se je mislilo, da … , illic voluntariā morte interisse creditus T.; pa tudi pass. z ACI: quorum neminem nisi iuvante deo talem fuisse credendum est Ci., creditur Pythagorae auditorem fuisse Numam L., creditum est ceteros veneno aut fame exstinctos (esse) T., numquam credito (absolutni abl.) sine fraude Germanicum interisse T.; abs.: at ego haut credo, sed certo scio Pl., credin' (= credisne)? Ter. meniš? misliš? (dvomeče vprašanje), ut Athenaeus credit (kot vrinek) Q., oppidum adiacet Cherrone, a Diana (sic creditur) conditum Mel.

    3. Rekla:
    a) credo (večinoma kot vrinek) kot subjektiven, pogosto ironičen izraz govornikovega mnenja, menim, mislim, menil bi, mislil bi, sumil bi, menda, pač: credo, misericors est Pl., Mulciber, credo, arma fecit Pl., si te iam, Catilina, comprehendi, si interfici iussero, credo, erit verendum mihi, ne non … Ci., quaerendum, credo, est, Heius num aes alienum habuerit Ci., quod Pompeius insidias timens, credo, … munitionibus appropinquare aliquamdiu non audebat C., quo maiorem, credo, licentiam habeant, qui peccare conentur C., credo, falsa existimans ea, quae de inferis memorantur S., a bello, credo, quod deinde gessit, appellatum L., evasti (= evasisti): credo, metues doctusque cavebis H. (prim. H. Sat. II, 2, 90), at, credo, mea numina tandem fessa iacent V., quisquis es, haud, credo, invisus caelestibus V., iam Thessali equites et Acarnanes Aetolique, … fundis, credo, et hastis igne duratis repellentur? Cu.
    b) crederes (nekakšen porek irealnega pogojnega stavka) menil (mislil) bi bil, utegnil bi bil meniti (misliti), namreč: „ko bi bil videl“, 'ko bi bil mogel videti': Q., maestique — crederes victos — … redeunt in castra L., crederes Alexandrum … flere Cu., signum datum crederes Cu.

    Opomba: Star. cj. ali opt. pr. creduam, creduas, creduat ali creduis, creduit, creduint: Pl.
  • criado

    bien criado dobro vzgojen
    mal criado nevzgojen
    estar (ya) criado ne več otrok biti
  • crīspus 3 (prim. crīnis; indoev. kor. qris-p sukati, obrniti)

    1. zasukan, kodrast, kodrav
    a) (o laseh): cincinni Pl., coma Sil., iubae crispiores Plin.; (o osebah) kodrolas, kodroglav, kot subst. masc. kodrolasec, kodroglavec, kodravec, kodrán, kodrè: Pl., Ter., Petr.; pren. izumetničen: agmen orationis Gell.
    b) (o drugih stvareh): parietes abiete crispā Enn. iz hrapavo ožgane jelovine, brassica cr. Ca. kodrasto zelje, folium crispius Plin. ali crispissimum Col.; (poseb. o lesu) marogast, pisan: materies Plin., arboris materies crispioris elegantiae Plin., campestre enim (acer) candidum esse nec crispum … , montanum vero crispius Plin., crispo macularum discursu Plin.; tako tudi: Augusteum (marmor) undatim crispum in vertices Plin.

    2. kodrasto gibajoč se, valovito tresoč se: iactu crispo Pac. ap. Non., latus crispum movere Ps.-V. (Copa) lično gibati, crispo pectine numeantur chordae Iuv. — Kot nom. propr. Crīspus -ī, m Krisp, Kodrolasec, Koder, priimek več rimskih rodov, npr. Marcijevega, Vibijevega; poseb. C. Sallustius Crispus Gaj Salustij Krisp, rimski zgodovinopisec (gl. Sallustius).
  • croire* [krwar] verbe transitif verjeti (quelqu'un, quelque chose komu, kaj); misliti, meniti; domnevati; smatrati za, imeti za; verbe intransitif verjeti, verovati (à, en v); religion biti veren; imeti zaupanje (à, en v); misliti na; imeti za resnično, za možno

    se croire domišljati si, biti prepričan o sebi, imeti se za; imeti občutek, biti mnenja, naziranja (infinitif da ...)
    croire fermement trdno verjeti, zaupati
    il y croit dur comme le fer trdno verjame v to
    croire en soi zaupati vase
    à ce que je crois po mojem mnenju, kot se meni zdi
    je crois bien to rad verjamem; seveda
    je vous, te crois! čisto moje mnenje! to je jasno! seveda!
    je crois que oui, que non mislim da, da ne
    il est à croire človek bi mislil
    je le crois homme de parole smatram ga za mož besedo
    il se croit obligé de ... smatra za svojo dolžnost, da ...
    me croira qui voudra, mais ... verjemite mi ali ne, ampak ...
    tout porte à croire que ... vse kaže, da ...
    j'aime à croire rad verjamem
    c'est à n'y pas croire to je neverjetno, nekaj neverjetnega
    croire aux promesses de quelqu'un verjeti obljubam kake osebe
    le médecin croit à une pneumonie zdravnik misli na, domneva pljučnico
    j'ai peine à le croire težko to verjamem
    on ne sait qui croire človek ne ve, komu bi verjel
    croire en Dieu, aux fantômes, à la médecine, à la vie future verjeti v Boga, v fantome, v medicino, v posmrtno življenje
    il a cessé de croire depuis plusieurs années že več let ni veren
    donner à croire pustiti domnevati, dopuščati domnevo
    en croire verjeti (to), zanesti se na (to)
    ne pas en croire ses yeux, ses oreilles svojim očem, ušesom ne verjeti
    croire quelqu'un sur parole verjeti komu na besedo
    à l'en croire če se mu sme verjeti
    faire croire quelque chose à quelqu'un na-, prigovarjati koga k čemu, preprič(ev)ati koga o čem
    en faire croire à quelqu'un nalagáti koga
    il se croit un génie ima se za genialnega
    qu'est-ce qu'il se croit, cet homme? kaj pa (ta človek) misli, da je?
  • cual

    el cual, la cual, lo cual kateri -a -o; ki; kot, kakor, tako kot
    respeto al cual glede katerega
    la razón por la cual razlog, zaradi katerega
    casos cuales ocurren a menudo primeri, kot se često dogajajo
    por lo cual, por cual motivo zaradi česar
    cual... cual... eden ... drugi; ta ... oni
    cual más, cual menos eden več, drugi manj; vsak po svojih zmožnostih
    cual o cual, tal cual tu pa tam eden, nekateri (maloštevilni)
    a cual más (y mejor) vedno eden več ko drugi; (kot) za stavo
    tal cual tako tako
    tal cual lo digo tako, kot pravim
    sea cual fuera naj bo, kot hoče
    cual si (= como si) kot da
    cual si no lo supiera kot da (on) tega ne bi vedel