Franja

mrežiti glagol
1. ponavadi mrežiti se (o navezovanju stikov) ▸ hálózatépítés, hálózatosodás
V resnici ves čas mrežimo vsi, ko navezujemo nove stike in sklepamo poznanstva. ▸ Valójában mindannyian folyamatosan hálózatépítéssel foglalkozunk, amikor új kapcsolatokat és ismeretségeket kötünk.
Po projektu, za katerega je EU dala 800.000 evrov, bodo bavarski in avstrijski strokovnjaki usposabljali in mrežili slovenske uradnike. ▸ A 800.000 eurós, uniós finanszírozású projekt keretében bajor és osztrák szakértők szlovén tisztviselők továbbképzését végzik, és segédkeznek a hálózatépítésükben.
Ključni nasvet podjetnikom, ki želijo razviti visokotehnološko podjetje, je: mrežite se. ▸ Az egyik legfontosabb tanács a csúcstechnológiai céget fejleszteni kívánó vállalkozók számára: a hálózatosodás.
Domači bendi se neprestano mrežijo in spoznavajo ljudi iz različnih držav, člane skupin, agente, lastnike klubov, novinarje, založnike, medije ... ▸ A helyi zenekarok folyamatosan hálózatot építenek, találkoznak a különböző országokból érkező emberekkel, zenekari tagokkal, ügynökökkel, klubtulajdonosokkal, újságírókkal, kiadókkal, médiával stb.

2. ponavadi mrežiti se (o mrežastem vzorcu) ▸ behálóz, térhálósít
Po vasi se mrežijo le ozke potke in stopnice, prehodi med hišami so zaviti in strmi. ▸ A falut csak keskeny ösvények és lépcsősorok hálózzák be, a házak közötti átjárók kanyargósak és meredekek.
Kalcij prečno mreži linearne poliakrilatne verige, zaradi prečnega zamreženja je omejena gibljivost polimerov. ▸ A kalcium térhálósítja a lineáris poliakrilátláncokat, a térhálósodás korlátozza a polimerek mozgékonyságát.

3. (delati pajčevino) ▸ hálószövés
Pri nas doma pa v lastni senci pajki mrežijo v kredenci, ker je denarcev le za hudo silo. ▸ Nálunk otthon a konyhakredencben a pókok a saját árnyékukban szövögetik a hálójukat, mert alig van pénzünk.

mŕtev dead; (umrli, rajni) deceased, late

mŕtvi pl the dead; (brez življenja) lifeless, inanimate, inert; (brezčuten) insensible, benumbed, hardened (za against); (ugasel) extinct; past; (neproduktiven) idle
na pol mŕtev half-dead
mŕtev kot hlod stone dead, as dead as a doornail, dead as mutton
bolj mŕtev kot živ more dead than alive; more than half-dead
ves mŕtev na kaj dead keen on something, crazy about something, pogovorno into something
že davno mŕtev dead and gone
stoj, ali pa si mŕtev! stop, or you're a dead man!
mŕtev jezik dead language
mŕtva barva dull (ali lifeless) colour
mŕtev kapital unemployed (ali frozen) capital
mŕtva kopriva dead nettle
Mrtvo morje the Dead Sea
mŕtva sezona dead (ali off) season
mŕtva tišina dead silence
mŕtva oseba the deceased, dead person; vojska casualty
mŕtev tir dead-end siding
mŕtev kót dead ground, shielded angle, blind spot
mŕtva veja dead branch
mŕtva teža dead weight
mŕtva straža vojska forlorn hope
mŕtev prostor dead area
mŕtva točka tehnika dead centre, dead point, (figurativno) deadlock, standstill
mŕtev tek tehnika lost motion, šport dead heat
kraljestvo mrtvih kingdom (ali realm) of the dead
sežig(anje) mrtvih cremation, incineration
smo na mŕtvi točki (figurativno) we are at a standstill
stvar je prišla na mŕtvo točko it came to a deadlock
pogajanja so prišla na mŕtvo točko the negotiations have come to a deadlock (ali to a dead end, to a standstill)
denar mu leži mŕtev v blagajni his money lies dead in a safe
biti ves mŕtev na kaj to be mad (ali crazy) about something, to be dead (ali mad) keen on something
delati se mrtvega to feign death, to sham dead
pretepsti do mŕtvega to beat black and blue
proglasiti za mŕtvega to declare someone dead, to officially pronounce someone dead
zbuditi (vstati) od mrtvih to raise (to rise) from the dead
zgruditi se mŕtev to drop dead, to die in one's boots, ZDA to die in one's tracks

mŕtev mort, inanimé, sans vie, inerte ; (neživahen) sans dynamisme (ali ardeur, vivacité, entrain) , flegmatique, indolent

čisto mrtev bien mort, raide mort
na pol mrtev à moitié mort, à demi-mort
na videz mrtev mort en apparence, en léthargie
mrtev jezik langue morte
Mrtvo morje la mer Morte
mrtva točka point mort
biti na mestu mrtev tomber raide mort
ves mrtev biti na kaj être avide de quelque chose, avoir grande envie de quelque chose, être engoué de quelque chose

mŕtev (-tva -o)

A) adj.

1. (ki je umrl, odmrl) morto:
pasti, zgruditi se mrtev na tla stramazzare morto a terra
na mestu mrtev morto stecchito (sul colpo)
mrtvo listje foglie morte

2. (ki ni sposoben opravljati svojo funkcijo) morto:
mrtve slepčeve oči gli occhi morti del cieco

3. (ki je brez značilnih živih bitij, rastlin, živali, brez vozil, brez kake dejavnosti) morto:
Mars je mrtev planet Marte è un pianeta morto
reka je mrtva il fiume è morto (senza pesci)
v tem času so ceste najbolj mrtve in questo periodo le strade sono proprio deserte
mrtva sezona stagione morta, bassa

4. (ki ne izraža veliko čustev, volje) smorto:
mrtev pogled uno sguardo smorto

5. pren. (ki ne zbuja več zanimanja, ki se več ne uporablja) morto:
politično mrtev človek un uomo politicamente morto
mrtve besede parole morte, disusate

6. pren. (tog, neživljenjski) morto:
živa in mrtva narava la natura viva e la natura morta

8. mrtva točka pren. punto morto:
biti pri čem na mrtvi točki essere a un punto morto

9. voj.
mrtvi kot, mrtvi prostor angolo, spazio morto
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
aer. spuščati se v mrtvem letu planare
šport. priti na cilj v mrtvem teku raggiungere il traguardo contemporaneamente
ostati mrtva črka restare lettera morta
biti na mrtvi straži stare sulla breccia
biti mrtva veja essere un ramo secco
pehati se na (vse) mrtve viže sfiancarsi dalla fatica
biti ves mrtev od utrujenosti essere stanco morto
pog. biti mrtev na kaj essere avido, ingordo di qcs.
biti napol mrtev essere mezzo morto
biti bolj mrtev kot živ essere più morto che vivo
teh. mrtva lega punto morto
igre mrtva karta carta morta
vet. mrtva kost sopraosso
bot. mrtva kopriva lamio (Lamium)
mrtva prst (mrtvica) sottosuolo
jur. mrtva roka manomorta
voj. mrtva straža avamposto, sentinella perduta
trg. pog. mrtva teža peso lordo, morto
šport. mrtva žoga palla morta
mrtvi inventar macchinari morti, inutillizati
lingv. mrtvi jezik lingua morta
mrtvi rokav acqua morta
žel. mrtvi tir binario morto
med. mrtvi zob dente morto
klinično mrtev človek uomo clinicamente morto
mrtvo cepivo vaccino morto
mrtvo morje mare morto

B) mrtvi (-a -o) m, f, n
ni bilo videti ne živega ne mrtvega non si vedeva anima viva
kričati, tepsti na žive in mrtve gridare, picchiare come un ossesso
pokopati mrtve seppellire i morti
napiti se do mrtvega prendere una solenne sbronza
pretepsti koga do mrtvega ammazzare uno a bastonate
razglasiti koga za mrtvega dichiarare morto qcn.
na mrtvo si prizadevati mettercela tutta
rel. Kristus je vstal od mrtvih Cristo è risorto dai morti

mŕtev muerto; inanimado ; fig inactivo ; ekon desanimado

čisto mrtev muerto y bien muerto
na pol mrtev medio muerto
navidezno mrtev muerto de apariencia
mrtev jezik lengua f muerta
mrtev kapital capital m inactivo
mrtev tek (teh) (avto) juego m muerto (ali inútil); šp carrera f nula
mrtva teža peso m muerto
Mrtvo morje el Mar Muerto
mrtva točka (teh) punto m muerto, (fig tudi) estancamiento m
priti na mrtvo točko llegar a un punto muerto, (fig tudi) estancarse
biti ves mrtev na estar muerto por a/c
premagati mrtvo točko salir del punto muerto

mrzlica samostalnik
1. (bolezenski simptom) ▸ hidegrázás, hideglelésTrese me mrzlica, zavijem se v odejo. ▸ Ráz a hideg, takaróba burkolózom.
Bolezen se je začela z mrzlico, hitro je sledila omotičnost, zdravniki niso znali pomagati. ▸ A betegség hidegrázással kezdődött, melyet hamarosan szédülés követett, és az orvosok nem tudtak segíteni.

2. (bolezen) ▸ malária, lázroham Mrzlica je nevarna, saj lahko povzroči hude krvavitve in smrt. ▸ A malária veszélyes, mert súlyos vérzést és halált okozhat.
Najmanj poldrugi milijon prebivalcev je podlegel lakoti, koleri, mrzlici ali tifusu. ▸ Legalább másfél millió lakos halt meg éhínség, kolera, malária vagy tífusz következtében.
Povezane iztočnice: hemoragična mrzlica, mišja mrzlica, rumena mrzlica, poporodna mrzlica

3. (o povečanem zanimanju) ▸ lázKošarkarska mrzlica je v slovenski prestolnici znova na vrhuncu. ▸ A szlovén fővárosban ismét tetőfokára hágott a kosárlabdaláz.Ves svet je zajela mrzlica sezonskih razprodaj. ▸ A világ a szezonális kiárusítások lázában ég.
Povezane iztočnice: zlata mrzlica

4. (o vznemirjenju ali živčnosti) ▸ lázSamo da bi čimprej odpotovali, saj se me je že lotila potovalna mrzlica. ▸ Csak minél előbb utazzunk el, hiszen már úrrá lett rajtam az utazási láz.Spal nisem skoraj nič, očitno mi je tekmovalna mrzlica zlezla pod kožo. ▸ Szinte szemhunyást sem aludtam, egyértelműen hatalmába kerített a versenyláz.

múčiti (-im)

A) imperf.

1. torturare, seviziare:
hist. mučiti na kolesu arrotare

2. pren. tormentare, martoriare, affliggere

3. (povzročati duševno ali telesno trpljenje) tormentare, crucciare, assillare, angustiare, travagliare:
mučijo ga dvomi è assillato dai dubbi
muči ga radovednost lo cruccia la curiosità
pren. ves večer je mučil harmoniko per tutta la sera strapazzò la fisarmonica

B) múčiti se (-im se) imperf. refl.

1. tormentarsi, affliggersi

2. sforzarsi, affaticarsi

3. faticare, durare fatica; penare:
sama se muči z otroki in gospodinjstvom da sola alleva i bambini e manda avanti la casa

muerto pretekli deležnik od morir; mrtev, brez življenja; obledel (barve); gašen (apno)

muerto de apariencia navidezno mrtev
carnes muertas klavno meso
horas muertas proste ure
leña muerta suhljad, dračje
estar muerto (por) biti ves mrtev (na), neskončno si želeti
quedarse muerto umreti, življenje izgubiti
medio muerto (de miedo) pol mrtev (od strahu)
no tener con qué caerse muerto biti reven kot berač
naturaleza muerta tihožitje
ni muerto ni vivo izgubljen, nenajdljiv

múka (-e) f

1. (trpljenje, bolečina) pena, dolore, sofferenza; travaglio, tribolo, afflizione; supplizio:
lajšati muke ranjencev alleviare il dolore ai feriti
zvijati se od muk contorcersi dal dolore
prestajati nečloveške muke soffrire le pene dell'inferno
vsak korak mu je v muko ogni passo provoca (forti) dolori
hist. dati koga na muke mettere alla tortura
mitol., pren. Tantalove muke le pene di Tantalo

2. pren. (neprijetnost, trud) fastidio, guaio; fatica:
od posestva ni imel koristi, pač pa samo muko dal podere non gli veniva utile ma solo fastidi
napraviti kaj brez muke fare qcs. senza difficoltà
dihati z muko respirare a fatica
prenašati jo ves dan je prava muka sopportarla tutto il giorno è una faticaccia

multus 3 (prim. melior pod bonus), komp. plūs, plūris (subst. n.), pl. plūrēs, plūra, gen. -ium, superl. plūrimus 3 (gl. plūs in plūrimus); sg.

1.
a) časovno velik, precej potekel, pretekel: multo die C. ob belem dnevu, sredi (belega) dne(va), ad multum diem Ci. ep. do belega dne, pozno v dan, multo adhuc die T. še sredi belega dne, ko je bilo še dosti dne, multā nocte Ci. v trdi noči, multo mane Ci. ep. zelo zgodaj; subst. multum -ī, n: ab sole orto in multum diei L. v beli dan, daleč v dan, iam multum (velik del) diei processerat S., ad multum diei L. do belega dne, daleč v dan.
b) krajevno in metaf. mnog, znaten, velik, silen, gost (naspr. paucus): cum auro argentoque multo N. z (veliko) množino, multo aggere vestire C. z velikim nasipom, in toto multa iacēre toro O. veliko prostora zavzemajoča, multa tellure iacēre po dolgem zleknjena ležati, multa pars Europae L.; subst. multum -ī, n: multum viae Cu. velik, precejšen kos poti, non multum munitionis N. neznaten del; metaf. multa cura S., libertas H., laetitia Ci., m. verba, m. viri Ci., multus sermo Ci. mnogo govorjenja, m. opinio Gell. razširjeno, splošno mnenje, m. littera Ci. velika učenost, doctrina Auct. b. Afr., multo labore S., Ci., multo lumine V. pri belem dnevu, podnevi, multa pace T. v popolnem miru, multus sol Plin., Suet. in plurimus sol O., Plin. iun. (zelo) vroče sonce.

2. occ.
a) dolgovezen, obširen, raztegnjen: homo Pl. blebetav, in re notā multus Ci., m. oratio Ci.
b) prizadeven, marljiv, delaven, pogost(en), čest (v sl. večinoma z ustreznim adv.): ad vigilias multus aderat S., Marius antea infestus, tum vero multus (posebej pogosto) atque ferox instare S., multus recursat honos V., plurimus in Iunonis honorem H. ves drhteč (ves vnet) za Junonino čast; v gen. pretii multi (= magni Ci.) facere Pl.; multum est Ci. pogosto je, pogosto se sliši.
c) vsiljiv, nadležen: qui in aliquo genere (v oziru, pogledu) aut inconcinnus aut multus est Ci., multus es et pathicus Cat. mnogim se nastavljaš.

3. pl. multi -ae -a mnogi, številni (naspr. pauci): multorum annorum tyrannis N. dolgoletna tiranija, dicent hoc multi Siculi Ci., insulae non ita multae Plin. ne ravno veliko otokov, multis verbis deterrere Ci. raztegnjeno, multa verba facere Ci. obširno, na dolgo in široko govoriti, quam minime multa vestigia N. kar najmanj, multi alii Ter. ali samo multi Suet. mnogi drugi, saepe multi Ci. idr. mnogi drugi, v drugem času, parum multi Corn. premalo, bene multi O., Auct. b. Hisp. precej, minime multi Ci. silno malo, vereor, ne haec nimium multa (preveč) videretur Ci.; s partitivnim gen.: multi hominum Pl., multae arborum Plin.; poseb. multi -ōrum, m = gr. οἱ πολλοί navadni ljudje, preprosto ljudstvo, drhal: unus de multis Ci., orator e multis, numerarer in multis Ci. izmed navadnih govornikov, med navadne govornike; tudi o ženskah: una e multis O. ena iz ljudske drhali, nič boljša kot druge, more multarum Acc. fr. navadnih žensk; n. pl. multa -ōrum, n mnoge stvari idr., mnogo: nimis multa Ci. preveč, multa bene agere Eutr. marsikaj srečno dovršiti, multis vastatis Eutr. mnogo krajev. — Multus 3 se veže s kakšnim drugim adj. z veznikom (et, -que), kadar sta oba adj. bistvena za predstavo; lat. veznika ne slovenimo: utilitates multae et magnae consecutae sunt Ci., multis gravibusque vulneribus confectus C. — Elipt.: quid multa verba (sc. faciam)? Ter. čemu mnogo besed?, quid multis moror? Ter. zakaj se toliko mudim s tem?, ne multa ali quid multa? (sc. dicam) Ci. = skratka, satis multa de causa (sc. dixi, dico) Ci. dovolj. — Pesn. sg. kolekt.: multā prece prosequi H., in ramis multa latebat avis O., quamvis multa meis exiret, victima saeptis V. marsikatero darilno živinče.

4. Adv. obl.
a) acc. multum, pesn. multa α) mnogo, zelo, precej, dokaj: multum eum fefellerunt N., multum morari C. dolgo, auxiliaresque, quibus ad pugnam non multum Crassus confidebat C. ni posebno zaupal, longe omnes multumque superabit Ci., salve multum Pl. bodi srčno pozdravljen, vale multum Pl. prav lep pozdrav, zdrav bodi, pa zdrav ostani, multum iactatus in alto V., multum amatus H., multa gemens, multa reluctans V.; pri adj.: multum dissimilis H., multum inepti labores Plin. iun.; pri komp., redko pri superl. = multo: multum est maius Ci., multum improbiores Pl., multum robustior Iuv., multum carissimus Aug. β) mnogo, veliko, mnogokrat, pogosto, često, precejkrat: multum mecum sum Ci., m. mecum loquentur Ci., m. et diu cogitatus Ci., eum cum Timaeō multum fuisse Ci. da je veliko občeval s Timajem, da se je veliko družil s Timajem; pomena pod α) in β) v enem stavku: neque multum frumento vivunt multumque sunt in venationibus C.
b) abl. multo α) pri komparativih ali komparativnih izrazih (za) mnogo, dosti, precej, kar, dokaj: m. plura bona N., m. magis, minus, pauciores Ci., iter m. facilius C., maior m. res L., m. infra Plin., m. secus Ci. vse drugače; tako tudi: m. aliter desperaverat N., m. ante N. mnogo (dosti) prej, non m. post Ci. ep. nedolgo potem, haud multo post mortem eius T., ceteros m. gloriā antecedere N., m. anteire T., m. praestat S.; multo tanto toliko (več): Ap., Gell., multo tanto carior Pl.; podvojeno multo multoque za prav mnogo (dosti, veliko), zelo mnogo (dosti, veliko): multo multoque longior Fr., multo multoque operosius est Val. Max. β) pri superl. (= longe) dosti (precej, daleč) nad vsemi, izmed vseh, iznad vseh: aetatis suae multo formosissimus N., conspectus multo iucundissimus Ci., signum m. antiquissimum Ci., m. maximā parte Ci., m. difficillimus, m. difficillime Corn., m. maxime L.

muster² [mʌ́stə]

1. prehodni glagol
pregledati, sklicati v zbor, zbrati
figurativno (up) zbrati (pogum)

2. neprehodni glagol
zbrati se

to muster up one's courage zbrati ves svoj pogum
to muster up sympathy izkazati komu usmiljenje
ameriško to muster in vpoklicati v vojsko
ameriško to muster out odpustiti iz vojske

na on, upon; at; in; up, upward; to; over

na cesti on the road
na ulici in the street, ZDA on the street
na deželi in the country
na dvorišču in the courtyard
na desni, na levi on the right, on the left
na desno, na levo to the right, to the left
na kredit, na up on credit
na mojo čast on my honour, honestly
na primer for instance, for example
na morju at sea
na nebu in the sky
na sliki in the picture
na soncu in the sun
na polju in the field
na travniku in the meadow
na (živilskem) trgu at the market-place
na postaji at the station
na mizi on (ali upon) the table
na svetu in the world
na razstavi at the exposition
na minuto a minute, to the minute
na mestu (takoj) on the spot, at once
na moji strani on my side
na obeh straneh on both sides
na ta način in this manner
na najlepši način in the finest manner
na povelje to order
na zemljevidu on the map
na moje priporočilo on (ali upon) my recommendation
na moje presenečenje to my surprise (ali astonishment)
na moj račun at my expense
na moje veliko obžalovanje to my deep regret
na svojo škodo to one's detriment (ali cost ali disadvantage)
na mojo škodo to my cost
na temelju on the grounds of, by virtue of
na mojo sramoto to my disgrace
na srečo fortunately
na slepo blindly, at random, gropingly
na vsak način at any rate, by all means
na noben način on no account
na vrat na nos head over heels, headlong
na svidenje! goodbye!, ZDA goodby!, au revoir!, so long!, see you again!
na prvi pogled at first sight, at first glance
na mojo prošnjo at my request
na vaše priporočilo on the strength of your recommendation
na potovanju in travelling
na stotine by hundreds
dvakrat na dan twice a day
X tolarjev na dan X tolars a day
en četrt na pet a quarter past four
tri četrt na pet a quarter to five
na moje stroške at my expense
vpliv na... influence over (ali on)...
X SIT na uro X tolars per hour
biti na lovu to be out hunting
na tebi je, da rečeš... it is up to you (to say)...
biti na obisku pri kom to stay with someone
biti hud na koga to have a grudge against someone
biti gluh na obe ušesi to be deaf in both ears
na luči mi je (stoji) he is (stands) in my light
kdo je zdaj na vrsti? whose turn is it now?
jaz sem na vrsti it is my turn
ljubosumen je na svojo ženo he is jealous of his wife
slep je na eno oko he is blind in one eye
hrom je na eno nogo he is lame in one leg
moje okno gleda na dvorišče my window looks out on to the backyard
igrati na flavto to play the flute
imeti kaj črno na belem to have something in black and white
imaš velik vpliv nanj you have a great influence over (ali on) him
biti ves dan na nogah to be busy (ali pogovorno on the go) all day long
iti na pošto to go to the post office
iti komu na roko (figurativno) to oblige someone, to help someone, to lend someone a helping hand
osvojiti na juriš trdnjavo to take a fortress by storm
(s)plezati na drevo to climb (up) a tree
motiti se na vsej črti to be mistaken all along the line
verjeti komu na besedo to take someone's word for it
zidati na pesek to build on sand
želim sobo na ulico I want a room overlooking the street
iti na lov to go out hunting
iti na potovanje to go abroad

na (predlog) sur, à, en, dans, par

na cesti sur la route
na deželi, na kmetih à la campagne
na izust, na pamet par cœur, de mémoire
na mizi sur la table
na kredit à crédit
na obroke par acomptes, à tempérament
na potovanje en voyage
na prodaj à vendre
na svetu au monde, sur terre
na travniku au pré, sur le pré
na ulici dans la rue
na desno (levo) à droite (gauche)
na primer par exemple
dan na dan jour après jour, au jour le jour
trikrat na dan trois fois par jour
mlin na veter moulin moški spol à vent
na obeh straneh des deux côtés
na prvi pogled du premier coup d'œil
na ves glas à tue-tête, à pleine gorge, à gorge déployée
na vrat na nos précipitamment, en toute hâte, à la hâte
igrati na klavir jouer du piano
nato (krajevno) sur cela, là-dessus; (časovno) sur ce, après cela, là dessus

nabíjati (-am) | nabíti (-íjem) imperf., perf.

1. battere, picchiare:
nabijati obroče na sod cerchiare la botte, raccerchiare

2. attaccare, affiggere

3. riempire

4. voj. caricare (l'arma):
nabiti puško caricare il fucile

5. battere, pestare

6. sparare, bombardare (con fuoco nutrito)

7. battere, sbattere (contro); picchiare, bussare; pestare:
dež nabija na okna la pioggia batte contro le finestre
nabijati po vratih picchiare alla porta
od razburjenja mu je srce močno nabijalo dall'emozione il cuore gli batteva forte
nabijati po klavirju pestare il pianoforte, strimpellare

8. (tepsti, natepsti; pretepati, pretepsti) picchiare, bastonare

9. (dvigati, dvigniti; povišati) aumentare (i prezzi);
nabiti nove davke imporre nuove tasse

10. elektr. caricare
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
nareč. zvonovi nabijajo le campane suonano a distesa
ves dan je nabijalo (treskalo) ha tuonato tutto il giorno
pog. nabijati karte giocare a carte
nabijati žogo giocare a calcio
nabiti obroče incerchiare
nabiti z erotično vsebino erotizzare
nabiti z energijo dare una frustata di energia

Nacken, der, (-s, -) tilnik, zatilje; den Nacken beugen vor ukloniti se (komu); im Nacken haben imeti na grbi; die Furcht im Nacken haben bati se; im Nacken sitzen: die Angst sitzt jemandem im Nacken (kdo) je ves prestrašen; einen steifen Nacken haben težko se upogibati, figurativ težko se uklanjati

nager [naže] verbe intransitif plavati; kopati se; (dans v); veslati; familier, figuré v zraku viseti, biti v zadregi, ne razumeti

nager comme un chien de plomb plavati ko kamen
nager le crawl plavati kravl, kravlati
nager entre deux eaux plavati pod vodo, figuré spretno lavirati med dvema nasprotnima strankama
nager dans son sang biti ves oblit s krvjo
nager en grande eau (figuré) kopati se v denarju
nager dans la prospérité, dans l'opulence biti zelo bogat, plavati v izobilju
nager contre le courant plavati proti toku (tudi figuré)
il sait nager zna plavati, figuré zna si pomagati
nager dans les eaux de quelqu'un (figuré) pridružiti se komu, njegovi stranki
nager comme un poisson plavati ko riba

nahodíti se to take a long walk; to get enough walking done

ob sobotah in nedeljah se nahodim za ves teden we get a whole week's walking done at the weekend; (utruditi se od hoje) to walk one's legs off, to tire oneself out by walking
za danes smo se dovolj nahodili pogovorno we've done enough traipsing around for today

nakrancljan (-a, -o)
ves nakrancljan schnörkelig

natépati (-am) | natepávati (-am) imperf.

1. pren. (jesti) mangiare; pappare

2. redko (tepsti, pretepati) bastonare, picchiare

3. vulg. fottere
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
ves dan natepavati cesto camminare, arrancare tutto il giorno
ves dan natepavati ping pong giocare tutto il giorno tennis da tavolo

navdúšen enthusiastic

biti navdúšen nad to be enraptured with
ves navdúšen sem za glasbo I'm a great music lover
niso navdúšeni za to they're not keen on that