Franja

pečat² moški spol (-a …) (odtis s črnilom na papirju, pečatnik) der Stempel (uradni Dienststempel)
udariti pečat na kaj (etwas) stempeln

Pelz, der, (-es, -e) kožuh; (bearbeiteter Pelz) krzno; figurativ (Haut) koža; Technik Textilwesen plastena koprena; eins auf den Pelz geben udariti, pretepsti; jemandem den Pelz waschen fizično se lotiti (koga), pretepsti (koga); jemandem auf den Pelz rücken nadlegovati (koga), sesti (komu) za vrat

pendrek samostalnik
1. neformalno (policijska palica) ▸ gumibotNajstnik je med prerivanjem sodnemu policistu vzel pendrek in ga z njim udaril. ▸ A tinédzser dulakodás közben elvette a börtönőr gumibotját, és megütötte vele.

2. neformalno (o policistih) ▸ hekus, karhatalom
Ona je edina resna kandidatka za prvi pendrek Slovenije. ▸ Ő az egyetlen komoly jelölt a Szlovénia első hekusa címre.
Političnim strankam je veliko do tega, da bi imele vsaj posreden vpliv na policijski pendrek in ostale reči, povezane z notranjim ministrstvom. ▸ A politikai pártok nagyon érdekeltek abban, hogy legalább részben hatással legyenek a rendőri karhatalomra, és az egyéb belügyminisztériummal kapcsolatos dolgokra.

3. neformalno (orožje; kazen) ▸ büntetőpálca, približek prevedka ▸ karhatalom
Pravo sme le izjemoma postati pendrek. ▸ A jog csak kivételes esetekben válhat büntetőpálcává.
Temeljni problem je v piratskih skupinah, kjer roba izvira in po katerih je nedavno padel pendrek zakona najtrše doslej. ▸ Az alapvető probléma a kalózcsoportokban van, ahonnan az áru ered, és ahova a karhatalom nemrég eddig a legsúlyosabban lesújtott.

pesante agg.

1. težek:
un fardello pesante težko breme
artiglieria pesante težko topništvo
una sostanza più pesante dell'aria snov, težja od zraka

2. težek, težaven; nadležen:
terreno pesante težek, težko prehoden teren
aria pesante slab zrak
battuta pesante prostaška šala
un lavoro pesante težko, težavno delo
una persona pesante nadloga, tečnež

3. pren. počasen, okoren (tudi ekst.):
prosa pesante okorna proza

4. pren. velik, hud; zaskrbljujoč:
danno pesante velika škoda

5.
gioco pesante šport ostra igra
avere la mano pesante ostro udariti, kaznovati; pren. pretiravati

6.
atletica pesante šport težka atletika

7.
industria pesante težka industrija

pest [é] ženski spol (-i …) die Faust
velik kot pest faustgroß
pravica pesti das Faustrecht
na lastno pest auf eigene Faust, brez drugih: im Alleingang, (samovoljno) eigenmächtig
stisniti roko v pest (die Hand) ballen, die Faust ballen
figurativno dobiti v pest zu fassen/packen kriegen, in die Hände bekommen
smejati se v pest sich ins Fäustchen lachen
pesti množina die Fäuste
figurativno tiščati pesti za koga (jemandem) den Daumen drücken
s pestjo mit der Faust
obramba s pestjo šport die Faustabwehr
udarec s pestjo šport der Fausthieb, der Haken
figurativno udariti s pestjo po mizi mit der Faust auf den Tisch schlagen
žoganje s pestmi šport das Faustballspiel
s stisnjenimi pestmi mit geballten Fäusten

pést fist

polna pést a handful, a fistful
stisnjena pést clenched (ali closed) fist
na lastno pést (figurativno) on one's own account, on one's own
udarec s pestjo punch, žargon fourpenny one
pravica, pravo pésti club law, fist law
boriti, tepsti se s péstjó to brawl, to have a punch-up (ali fistfight)
groziti s péstjó to shake one's fist at someone
imeti koga v pésti (figurativno) to have someone in the hollow of one's hand
udariti po mizi s péstjó to bring one's fist down heavily on the table
v pést se smejati to laugh inwardly, to laugh up one's sleeve
dobil sem ga v pést (figurativno) I have got him into my clutches
iti (naprej) na lastno pést to go (ahead) on one's own
bíti, udariti s péstjó to punch, to strike with one's fist, to fist
udariti koga s péstjo to give someone a punch
borba, pretep s péstmi punch-up, fistfight, humoristično bout of fisticuffs
stisniti pésti to clench one's fists

pést (-í) f

1. pugno:
stisniti pest stringere il pugno
udariti s pestjo po mizi battere col pugno sulla tavola

2. (majhna količina) pugno; palmo:
za pest dolarjev per un pugno di dollari
ne imeti v lasti niti pesti zemlje non possedere un palmo di terra
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. pesti me srbijo ho voglia di menare, di pestare qcn.
držati, tiščati pesti za koga tifare per qcn., desiderare il successo, la fortuna di qcn.
okusiti pesti nekoga subire le violenze di qcn.
pokazati komu pesti mostrare i pugni a qcn.
to je pravici pest v obraz un pugno in faccia alla giustizia
dobiti koga v pest prendere qcn. tra le grinfie
smejati se komu v pest ridere di qcn. sotto i baffi
začelo se je s prepirom, končalo s pestmi la faccenda cominciò con una lite, finì a pugni
z jekleno pestjo narediti red v državi fare ordine nel Paese con pugno di ferro
delati na lastno pest fare di propria iniziativa
biti nagle jeze in trdih pesti essere un attaccabrighe
pravica pesti la ragione del più forte

pést puño m

polna pest puñado m
na lastno pest (fig) por cuenta propia, por propia iniciativa
z železno pestjo con mano de hierro
pravica pesti (fig) derecho m del más fuerte
dobiti v svoje pesti apoderarse de
imeti koga v svoji pesti tener en sus garras a alg
pasti komu v pest caer en poder de alg
stisniti pest serrar la mano
udariti s pestjo po mizi dar un puñetazo sobre la mesa; fig imponirse con resolución y energía
s pestjo žugati komu amenazar con el puño a alg
držimo pesti, da bi zate vse dobro šlo fam rezamos porque todo te salga bien

pištóla pistol; firearm; handgun; automatic

brizgalna pištóla (za barvo itd.) spray gun
z naperjeno pištólo at pistol point, at the point of the pistol
strel iz pištóle pistol shot
ročaj pištóle pistol butt, butt of a pistol; (ta vrsta roča pri večjih puškah in orodjih) pistol grip
nastaviti komu pištólo na prsi to hold a pistol to someone's breast
streljati, ustreliti, ubiti koga s pištólo to shoot someone, to gun someone down
udariti koga s pištólo to pistol-whip someone
tok za pištólo holster
streljati s pištólo to shoot
otroška pištóla popgun

plāga¹ -ae, f (plangere; indoev. kor. *plāq-, *plāg- udariti; prim. dor. πλαγά = at. πληγή udar(ec))

1. udar(ec), mah(ljaj), zamah, sunek: Ter., O., Suet. idr., plagarum crepitus Ci., plagis vulnerari N., plagis confectus concidit Ci., plagam ferre V. hoteti udariti (mahniti), dant (sc. turbini) animos plagae V. udarci oživljajo; o udaru atomov ob atome: Ci., Lucr.; meton. prizadejani udarec (zamah, sunek) = rana: Pl., Ter., Suet. idr., plagam accipere Ci., plagam imponere, infligere Ci. ali inferre Plin., foediores plagae L.

2. pren. udarec, nezgoda, nesreča, izguba, škoda ipd.: hac perculsus plagā non succubuit N., levior est plaga ab amico Ci. izguba, accepit res publica plagam Ci., plaga est iniecta petitioni tuae Ci., oratio gravem plagam facit Ci. močno gane, se močno dotakne, seže globoko v srce.

Plan², der, auf dem Plan erscheinen, auf den Plan treten (nenadoma) se pokazati, udariti na dan; auf den Plan rufen spraviti na dan/na plano

pocher [pɔše] verbe transitif potopiti v vročo tekočino; narisati z nekaj potezami

pocher un œil à quelqu'un udariti koga močnó po očesu
pocher des œufs (s)kuhati zakrknjena jajca

poing [pwɛ̃] masculin pest

coup masculin de poing udarec s pestjo
droit masculin de poing samoobramba
pieds et poings liés (figuré) z zvezanimi nogami in rokami
dormir à poings fermés spati kot polh
(familier) faire le coup de poing udeležiti se pretepa s pestmi, z brcami
frapper du poing udariti s pestjo
se ronger les poings (figuré) grenko si kaj očitati
serrer le poing stisniti pest

poskúsiti to try, to attempt; to make an attempt; to essay; to test; to experience

poskusi srečo! try your luck!, take your chance!
poskusi to napraviti, če moreš! try and do it if you can!
poskúsiti koga udariti to try to strike someone
še enkrat bom poskusil I will make another attempt, pogovorno I'll have another try (ali go)
vse poskúsiti to make every effort, to leave no stone unturned, to do one's utmost, to leave nothing undone
vse se je poskusilo no stone was left unturned
poskúsiti se v čem to try one's hand at something

powder¹ [páudə] samostalnik
prah, prašek; smodnik
farmacija prašek; puder; zagon, polet

to keep one's powder dry biti pripravljen na vse
the smell of powder borbeno izkustvo, ognjeni krst
sleng to take a powder izginiti, pobrisati jo
pogovorno not worth powder and shot ni vredno truda
food powder hrana za topove, vojaki
šport to put more powder into it močneje udariti, igrati z več poleta

prellen²

1. den Ball: suniti, beim Handball: odbiti od tal|

2. prellen auf/gegen etwas prileteti ob (kaj), zaleteti se ob (kaj); sich an etwas prellen udariti se ob (kaj), poškodovati se ob (čem)|

3. Elektrizität, Kontakte: odskakovati

prima² f

1. šol. prvi razred (zlasti osnovne šole)

2. relig. prima

3. gled., film premiera

4. avto prva brzina:
ingranare la prima dati v prvo

5. alpin. prvenstveni vzpon

6. šport prima (sabljanje)
giocare di prima udariti, streljati z volejem, voleji (nogomet)

pritegn|iti³ [é] (-em) koga (udariti) (jemandem) eine scheuern

proelium -iī, n (verjetno iz *pro-du̯oiliom, prim. bellum < *du̯ellom)

1. borba, boj, bitka, bitva, spopad, napad, bòr: Pl., T., Iust., Pr., Suet. idr., equestre C., terrestre, navale N. bitka na kopnem (kopenska bitka), bitka na morju (pomorska bitka), singulare Aus. dvoboj, proelium facere Ci., C. idr. spopasti se, udariti se, proelium facere in manibus S. bojevati se iz bližine (od blizu), proelium committere (gl. committō), proelium audere T. tvegati spopad, proelium inire cum aliquo L. spustiti se s kom v dvoboj, proelio (na spopad, na boj, k spopadu, k boju) hostem lacessere C.; (o živalih, vetrovih): cui (sc. haedo) frons turgida cornibus primis … proelia destinat H., illi (sc. tauri) proelia miscent V., proelia dant cervi V., magno discordes aethere venti proelia ceu tollunt animis et viribus aequis V.; metaf. boj z besedami, besedni spopad, besedni dvoboj, besedovanje, prepir(anje), prerèk, prerek(anje), prekarjanje, glasno nasprotovanje, glasno nestrinjanje (nesoglašanje), medsebojno oštevanje, sporek(anje): proelia meā causā sustinere Ci. ep., non bene, si tollas proelia, durat amor O., proelia committere voce O.; šalj. o boju z jedmi: quid cessamus proelium committere Pl. lotiti se jedi; v obscenem pomenu: nos contra angusto versamus proelia lecto Pr., Veneris Ap.

2. meton.
a) boj = vojna: eventus proelii, adversum Siciliae proelium, reparare proelium Iust., proelium, quod Camilli ductu gestum est Front., proelium Marcomanicum Vop.
b) = del vojske ali bojišča, vrsta, red: in laevo proelio periere Amm.
c) proelia = borci, vojaki, vojščaki, bojevniki, bojniki, voji: armigera proelia sevit humo Pr., agricolam infandis condentem proelia sulcis expediam Stat.

pro-fundō -ere -fūdī -fūsum (pro in fundere)

1. razli(va)ti, izli(va)ti, preli(va)ti: aquam, florem vini veteris Pl., aquas sub mensas Plin., vinum in terram O., lacrimas Ci., Auct. b. Alx., O., Sen. tr., lacrimas oculis V., vim lacrimarum Ci., sanguinem (sc. pro patria) Ci., sanguinem ex oculis Plin.; occ. kot pitni dar izli(va)ti: his merum Lact., deo vina Lact.; refl. se profundere in med. profundi uli(va)ti se, razli(va)ti se, udreti (udirati) se, izbruhniti (bruhati), privre(va)ti: lacrimae se profuderunt Ci., lacrimae ore profusae Sil., profusus e cervice cruor O., Nilus e lacu profusus Plin.; metaf. multitudo sagittariorum se profudit C. ali urbe profusi Aenidae Val. Fl. usuti (vsuti) (usipati (vsipati)) se, planiti, udariti, navaliti, se nova profundunt examina (sc. apum) Col. rojijo, quae (sc. in vitibus) se nimium profuderunt Ci. kar je prebujno zraslo, voluptates subito se profundunt Ci. izbruhnejo, p. animam Ci. ali spiritum Cu., Val. Max. izdihniti, clamorem omnes Ci., voces Cat. od sebe da(ja)ti, zagnati (zaganjati), ignes Lucr. od sebe da(ja)ti, res universas profundam Ci. razpravljal bom, profundere simul omnia Plin. iun. povedati, odium in aliquem Ci. sovraštvo stres(a)ti nad kom, usmeriti (usmerjati), nape(nja)ti na koga, profusus in iram Amm. ujezivši se, in questus flebiles sese profuderunt L. so milo zatarnali; se p. in aliquem Ci. ep. vdati se komu; (pogosto) od sebe da(ja)ti = roditi, ploditi: ex alvo matris (sc. puerum) natura profudit Lucr., ea, quae frugibus atque bacis terrae fetu profunduntur Ci., profundere palmites Col., vitia Suet., (sc. insula) profusa ab Aenaria Plin. nastal; cum somnus membra profudit Lucr. zlekniti, položiti (na tla), med. zlekniti se: molli cervice profusae Lucr., profusus gemitu Pac. ap. Fest.; med. profundi tudi = spuščati se, (dol) viseti, bingljati: cui infula ex utraque pari malarum parte profusast (= profusa est) Lucr.

2. (o suhih stvareh) odsuti (odsipa(va)ti), izsuti (izsipa(va)ti): profusā in medium sportulā Ap.; metaf.: ne ventis verba profundam Lucr. da ne izsipam besed vetrovom = da ne bom govoril v burjo (v veter, v prazno).

3. occ.
a) radodarno darovati, žrtvovati: tantam pecuniam Plin. iun., non modo pecuniam, sed vitam etiam pro patria profundere Ci., omnes profudi vires animi atque ingenii mei Ci.
b) zapraviti (zapravljati), (po)tratiti, razsipa(va)ti: divitias in exstruendo mari S., patrimonia, pecunias Ci., da, profunde (sc. pecuniam) Ci., totum se p. in aliquem Ci. vse komu razsipno izda(ja)ti, quae ego si non profundere ac perdere videbor Ci. ep. — Od tod adj. pt. pf. profūsus 3, adv. -ē

1. (dol) viseč, dolg: cauda Varr.

2. brez reda (neurejeno) naprej deroč: profuse tendere in castra L.

3. nezmeren, brezmeren, objesten, prešeren: laetitia efficit profusam hilaritatem Ci., sumptus Ci., cupido T., profusissima libido Suet., genus iocandi Ci., profuse laudare Gell., ea profusius … quaestui atque sumptui deditus erat S.

4. zapravljiv, potraten, razsipen: nepos Ci., profusissima largitio (darežljivost) Suet., profusissimae largitiones Val. Max., profusissimi in eo, cuius unius honesta avaritia est Sen. ph.; z gen.: alicui adpetens, sui profusus S. razsipajoč svoje; praetoria profuse exstructa Suet., festos … dies profusissime celebrabat Suet.; occ.
a) potraten = zelo drag, terjajoč velike stroške: epulae Ci., convivia Suet.
b) (v pozitivnem pomenu) radodaren, darežljiv: mens Stat., homo Mart.

Opomba: Prōfūdit meri: Cat.