Franja

re-secō -āre -secuī -sectum (re in secāre)

1. odrezati (odrezavati, odrezovati), odsekati (odsekavati): linguam Ci., ungues Val. Max., radices O., truncos V., de tergore partem O., ferro capillos O., ungues ad vivum Cal. do živega, čisto; od tod pren.: neque id ad vivum reseco Ci. nočem biti prenatančen, de vivo erat resecandum Ci. treba je bilo zarezati v meso, treba je bilo načeti glavnico.

2. metaf. (za)ustaviti ((za)ustavljati), zatreti (zatirati), odpraviti (odpravljati), iztrebiti (iztrebljati), odstraniti (odstranjevati, odstranjati), preprečiti (preprečevati): libidinem Ci., nimia Ci., spem longam reseces H. omejiti. — Soobl. resicō -āre: Ca., Varr.

Opomba: Pf. resecavi: Aug., Symm., M.

resign [rizáin] prehodni glagol & neprehodni glagol
odpovedati se, odreči se (čemu); prepustiti, zapustiti, opustiti (upanje); resignirati, vdati se v usodo, obupati (nad čem); dati ostavko, odstopiti, demisionirati, izstopiti (from iz)
umakniti se (from iz, od)

to resign oneself vdati se (to v), prepustiti se, zaupati se (komu)
to resign oneself to an idea sprijazniti se z mislijo
to resign oneself to rest predati se počitku
to resign oneself to doing s.th. sprijazniti se s tem, da je treba nekaj narediti
to resign into s.o.'s hands v roke komu dati, zaupati komu (kaj)
to resign a property to s.o. prepustiti posestvo komu
to resign a right odreči se (neki) pravici
to resign s.o. to his fate prepustiti koga njegovi usodi
to resign oneself to one's fate vdati se v svojo usodo

resnic|a ženski spol (-e …) die Wahrheit (čista reine, gola nackte, stara eine alte, žalostna traurige, grenka bittere)
pogrošna resnica Binsenwahrheit
napol resnica Halbwahrheit
die -wahrheit (temeljna Grundwahrheit, izkustvena Erfahrungswahrheit, življenjska Lebenswahrheit, verska Glaubenswahrheit)
kanček resnice ein Körnchen Wahrheit
na tem ni kančka resnice daran ist kein wahres Wort
pol resnice die halbe Wahrheit
trenutek resnice die Stunde der Wahrheit
… resnice Wahrheits-
(dokaz der Wahrheitsbeweis, iskalec der Wahrheitssucher, iskanje die Wahrheitssuche, kriterij das Wahrheitskriterium, pojem der Wahrheitsbegriff, teorija die Wahrheitstheorie, ugotavljanje die Wahrheitsfindung)
čut za resnico der Wahrheitssinn
dolžnost povedati samo resnico die Wahrheitspflicht
govoriti/povedati resnico die Wahrheit sagen, die Wahrheit sprechen
resnico, samo resnico in vso resnico die Wahrheit, nichts als Wahrheit und die volle/ganze Wahrheit
imeti za resnico für wahr halten
ne meniti se posebej za resnico es mit der Wahrheit nicht so genau nehmen
po resnici povedati: wahrheitsgemäß
v nasprotju z resnico wahrheitswidrig
v skladu z resnico wahrheitsgetreu
|
v resnici in Wahrheit
resnici na ljubo um Wahrheit zu sagen/um der Wahrheit die Ehre zu geben
v vinu je resnica im Wein ist/liegt die Wahrheit
da se resnica prav spozna, je treba čuti dva zvona man [muß] muss die andere Seite hören/durch zweier Zeugen Mund wird allerwegs die Wahrheit kund

resníca (-e) f

1. verità, vero:
iskati, odkriti resnico cercare, scoprire la verità
boriti se za resnico battersi per la verità
ločevati resnico od neresnice distinguere il vero dal falso, la verità dalla menzogna
objektivna, relativna resnica verità oggettiva, relativa
zgodovinska, znanstvena resnica verità storica, scientifica
verska resnica verità di fede
sveta resnica verità sacrosanta
polovična resnica mezza verità
to je čista resnica è la verità nuda e cruda
pren. košček, zrno resnice un briciolo di vero
serum resnice siero della verità
resnici na ljubo per dire la verità, il vero; a onor del vero

2. (resničnost) realtà; v resnici in realtà:
opisati stvari, kot so v resnici descrivere le cose come sono in realtà
v resnici ni tak in realtà non è così
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
resnica, ki bode v oči una verità che salta agli occhi
filoz. absolutna resnica verità assoluta
rel. razodeta resnica verità rivelata
knjiž. očitna resnica (truizem) truismo
PREGOVORI:
da se resnica prav spozna, je treba čuti oba zvona a sentire una campana sola si giudica male

restare v. intr. (pres. rēsto)

1. ustaviti, ustavljati se; ostajati (tudi ekst.) vztrajati:
che resti fra noi naj ostane med nama
restare sulla breccia pren. biti še vedno aktiven, ne dati se še

2. ostajati, biti še naprej:
restare in cordiali rapporti con qcn. biti še naprej v prisrčnih odnosih
restare indietro (rispetto a) zaostajati (za)
restare comodi ne dati se motiti, ne vstati

3.
restare orfano osiroteti
restare zoppo ostati šepav
restare d'accordo sporazumeti se
restare a bocca aperta, di stucco biti presenečen
restare col danno e con le beffe utrpeti škodo in povrh še zasmeh
restare sul colpo, restarci nenadoma umreti
restare con un palmo di naso ostati z dolgim nosom
restare in secco navt. nasesti
restare al verde ostati brez prebite pare

4. preostajati, biti še:
non resta che... ne preostaja drugega, kot da...
restano pochi giorni a... manjka še nekaj dni do...
resta a vedere se... treba je videti, če...

5. biti, nahajati se:
lo stabile resta sul lato destro della via zgradba je na desni strani ulice

6. knjižno umiriti, umirjati se; prenehati
PREGOVORI: chi muore giace e chi resta si dà pace preg. življenje pač teče naprej

rester [rɛste] verbe intransitif ostati, preostati; obtičati; familier bivati, stanovati

il reste que ... res pa je, drži pa, da ...
reste qu'il faudra bien lui en parler vsekakor pa bo treba o tem govoriti z njim
reste à savoir ... vprašanje je samó ...
il me reste à (parler) moram še (govoriti)
il ne me reste plus qu'à vousremercier ostane mi (še) samo, da se vam zahvalim
cela me reste sur le cœur, sur l'estomac to mi leži na srcu, v želodcu
rester assis obsedeti, sedeti dalje, še naprej
rester sur le carreau (figuré) omedleti, umreti
rester sur un travail (familier) dolgo se muditi z nekim delom
(familier) y rester umreti, militaire pasti
en rester là obstati, ne iti naprej, ne priti naprej
il n'en restera pas là ne bo o(b)stal pri tem, ne bo se ustavil
rester en chemin, en plan (familier), en route ostati, obtičati na poti, ne priti do konca
rester court obtičati (v govoru)
ne pas rester en place neprestano hoditi sem in tja
elle est restée (pour) garder la maison ostala je, da bi čuvala hišo, dom
tu restes diner avec nous (familier) ostaneš pri nas na večerji
cela doit rester entre nous to mora ostati med nama (v tajnosti)
il reste en banlieue on stanuje v mestni okolici
rester en contact avec quelqu'un ostati v stiku s kom
la voiture est restée en panne avto je obstal zaradi okvare, je imel okvaro
rester sourd aux prières de quelqu'un ostati gluh za prošnje kake osebe
où en sommes nous restés (de notre lecture)? kje smo ostali, nehali (zadnjič) (z našim branjem)?
rester sur sa faim, sur sa bouche ne se najesti do sitega, figuré nehati, ko je najlepše
rester sur une impression ohraniti v spominu vtis
les paroles s'envolent, les écrits restent (proverbe) govorjene besede izginejo, napisane ostanejo

restituable [rɛstitɥabl] adjectif povračljiv

somme féminin restituable aux héritiers vsota, ki jo je treba vrniti dedičem

re-stō -āre -stitī (re in stāre)

I.

1. obstati, ustaviti (ustavljati) se, mirno stati, zasta(ja)ti: si resto, pergit, ut eam Pac. ap. Non.; pren.: impetus haut longe mediis regionibus restat Enn., qui (sc. amor) restat Pr. ostane, je stanovitna.

2. nasprotovati, upreti (upirati) se, postaviti (postavljati) se v bran, postaviti (postavljati) se po robu komu: Ter., O., Pr. idr., fortiter restare L., cum omnes fugerent, solus restat L.; pass. impers.: quā minimā vi restatur L. kjer je najmanjši upor; metaf.: restantibus lamminis adversum pila et gladios T. —

II.

1. osta(ja)ti, še se nahajati, še biti kje: ad urbis incendium Romae restiterunt Ci.; metaf. preosta(ja)ti, osta(ja)ti: restat inimicus Ci., de viginti restabam solus O., dona flammis restantia O. (ostala) rešena, una spes restat in Etruscis L.; impers.: restat, ut dicendum videatur Ci. preostaja le še, treba je le še; z determinativnim pron. hoc, id, illud restat, ut Ter., Ci., nihil aliud restat, nisi ali quam Ter., L.; pesn. z inf.: restabat verba referre O.; z ACI: Stat.; occ. ostati (biti) živ, še živeti: Ter., V. idr., pauci admodum restant Ci., omnes composui. Felices! nunc ego resto H., iam pridem hunc sepeli; tu restas Pers.

2. še osta(ja)ti, še čakati koga: quod restat Ci. posihmal, v prihodnje, melioribus, Ardea, restas O. še živiš za … , še si ohranjena za … , hoc Latio restare canunt (z ACI) O.; s samim inf.: Lucr., ire tamen restat, Numa quo devenit et Ancus H. boš vendar morala iti …

Opomba: Vulg. pf. restavi: Aug.

retentiō -ōnis, f (retinēre)

1.
a) zadrževanje, (za)ustavljanje: aurigae Ci.
b) pridrž(ev)anje, zadrž(ev)anje denarja, ki ga je treba izplačati: Ci. ep.
c) metaf. r. assensionis (= gr. ἐποχή novih akademikov) zadrževanje priznanja (pohvale), prikrajševanje za priznanje (pohvalo): Ci.

2. pridrž(ev)anje (pridržavanje), zadrž(ev)anje (zadržavanje), ohranitev, ohranjanje (ohranjevanje), obdržanje, obdržek, utržek: iudicum Asc., societatis Lact. ohranitev, delicti Tert. neodpust, neodpuščanje (naspr. remissio), retentionem habere ali facere Icti. imeti pravico obdržanja, smeti (ali moči) obdržati.

retour [rətur] masculin vrnitev, povratek; povračilo; commerce vrnitev (pošiljke); nenadna in popolna sprememba (mnenja, položaja)

à mon retour ob moji vrnitvi
en retour de (kot povračilo, v zameno)za
par retour du courrier z obratno pošto
sans retour védno, nepovračljivo
sur le retour na povratnem potovanju, letu, vožnji; figuré na pragu starosti
avec prière de, retour s prošnjo za vrnitev
retour à l'envoyeur! nazaj pošiljatelju!
retour de jeunesse druga mladost
retour d'une lettre vrnitev pisma
retour offensif (militaire) protiofenziva
retour de l'opinion obrat v javnem mnenju
retour de flamme (figuré) odboj dejanja, usmerjenega proti komu, a se le-to obrne proti povzročitelju
retour sur soi-même premišljevanje o svojem preteklem življenju, o svojem vedenju
retour de conscience očitki vesti
retour de bâton spretno dobljen, a nedovoljen dobiček
retours pluriel de la fortune spremembe v življenju, udarci usode
âge masculin de retour kritična doba pri ženski (ko preneha menstruacija)
billet masculin d'aller et retour, un aller et retour povratna vozovnica
frais masculin pluriel de retour stroški za vrnitev
un vieux cheval de retour (figuré) že večkrat za isti prestopek kaznovani obtoženec
match masculin retour dans un championnat povratna prvenstvena tekma
avoir de, fâcheux retours biti muhast, čudaški, čuden
il n'y a point de retour avec lui on je nespravljiv, ne pozna pobotanja, pomirjenja
donner de retour nazaj dati (denar)
être de retour vrniti se, vračati se, biti na povratku
de retour chez moi, j'ai trouvé votre lettre ko sem se vrnil domov, sem našel vaše pismo
être sur le retour, sur son retour pripravljati se na vrnitev domov, figuré biti na pragu starosti
étre sur le retour de l'âge začeti se starati
l'amitié demande du retour prijateljstvo je treba vračati s prijateljstvom
payer de retour vračati (čustvo)
payer de retour quelqu'un napraviti komu (proti)uslugo
prendre un aller et retour (familier) kupiti povratno vozovnico
répondre par retour du courrier odgovoriti z obratno pošto
à beau jeu, beau retour (proverbe) kakor ti meni, tako jaz tebi

revenu [rəvnü] masculin dohodek; donos

revenus pluriel accessoires (casuels), accidentels stranski, priložnostni dohodki
revenu du capital, du travail dohodek od kapitala, od dela
revenu en excédent presežek v dohodku
revenu fiscal, fixe, foncier davčni, stalni, zemljiški dohodek
revenu imposable davku zavezan dohodek
revenu brut, net, minimum, personnel (privé), réel, national bruto, čisti, minimalni, osebni (zasebni), realni, nacionalni dohodek
revenus publics, de l'Etat državni dohodki
impôt masculin sur le revenu davek na dohodek, dohodnina
avoir de gros revenus imeti lepe dohodke
il faut régler sa dépense sur son revenu treba je svoje izdatke uravnati, uskladiti s svojimi dohodki

revidira|ti (-m) revidieren
ki ga je treba revidirati revisionsbedürftig

re-vincō -ere -vīcī -victum (re in vincere)

1. zmagovito, popolnoma, docela, povsem premagati (premagovati), poraziti (poražati), nadvladati (nadvladovati), zatreti (zatirati), (za)dušiti: catervae consiliis iuvenis revictae H., vires (sc. ignis) aliquā ratione revictae Lucr.; metaf.: revincere coniurationem T.

2. occ. pobi(ja)ti koga s protidokazi, ovreči, spodbi(ja)ti, izpodbi(ja)ti, dokazati komu nasprotno (nasprotje), navesti (navajati) komu nasprotne dokaze: quaere argumenta, si qua potes; numquam enim hic revincetur Ci., crimina rebus revicta verbis confutare nihil attinet L. kjer dejstva dokazujejo nasprotno, tam ni treba spodbijati ničesar, revinci in culpa et maleficio Gell., in mendacio Icti., crimina revicta rebus Icti.

rezêrva (-e) f

1. riserva, scorta:
denarne rezerve riserve monetarie
rezerva živil, goriva scorta di viveri, di carburante
imeti kaj v rezervi avere qcs. di riserva
železna rezerva riserva per casi d'emergenza
ekon. notranje rezerve riserve potenziali
obvezne rezerve riserve obbligatorie, legali
skrite rezerve riserve occulte
blagajniška rezerva fondo di cassa

2. pl. rezerve (kar ostane po izkoriščanju) eccedenze; riserve

3. voj. riserva; complemento

4. šport. riserva, rincalzo

5. (pomislek, pridržek) riserva:
sprejeti kaj z rezervo accettare qcs. con riserva
podatke je treba jemati z rezervo i dati vanno presi con le dovute riserve

6. (zadržanost) riserbo, riservatezza

right² [ráit] pridevnik
pravi, pravilen; desni; točen, korekten, avtentičen, resničen; pravičen, pošten; primeren, umesten; zakonit; zdrav; normalen
matematika pravi
politika ki pripada desnici, simpatizira s konservativno stranko
arhaično prem, raven (le v: right line premica, ravna črta)

at right angles pod pravimi koti, pravokotno
on the right hand side na desni (strani)
on the right side of 50 še ne 50 let star
on the right bank of the Sava na desnem bregu Save
in one's right mind pri pravi (zdravi) pameti
out of one's right mind, not right in one's head ne čisto pri pravi (pameti)
right back šport desni branilec
right angle pravi kot
right arm, right hand desna roka (tudi figurativno)
the right heir zakoniti dedič
the right man on the right place pravi človek na pravem mestu
right side prava stran, lice (blaga)
a right turn obrat na desno (za 90°)
the right way prava pot, pravi način
I feel all right again počutim se zopet čisto dobro
right oh! pogovorno v redu! prav! dobro! prav tako! točno! seveda! se strinjam!
right you are! tako je! prav imate!
all right! (vse) v redu! prav! nimam nič proti!
that's right! tako je! pravilno!
are you all right up there? ste dobro nameščeni tam gori?
are we on the right way? ali smo na pravi poti?
see if the brakes are all right poglej, če so zavore v redu
to be right imeti prav
I was quite right in supposing... čisto prav sem imel, ko sem domneval...
is he quite right in his head (mind, senses)? je on čisto pri pravi (pameti)?
he is his father's right hand on je očetova desna roka
he is one of the right sort pogovorno on je dečko na mestu
to be as right as rain (as ninepence, as a trivet, as nails) dobro se počutiti, biti zdrav ko riba; biti v najlepšem redu
all came right vse se je izvršilo, kot je bilo treba
have you got the right time? imate točen čas? veste, koliko je točna ura?
to get on the right side of s.o. pridobiti si naklonjenost kake osebe
to get it right spraviti v red; pojasniti
I'll do him to rights dal mu bom, kar mu gre
to know the right people poznati prave ljudi, imeti (dobre) zveze
to put oneself right with s.o. opravičiti se pri kom
to put one's right hand to the work krepko se lotiti dela
to say the right thing najti pravo besedo
the solution is right rešitev je pravilna
I think it right that you should share the profits smatram za pravilno (pravično), da ste deležni dobička

rimanere^* v. intr. (pres. rimango)

1. ostati, ostajati; obstati; biti, nahajati se:
dove siamo rimasti? kje smo ostali? (pripoved)
tutti i beni rimangono al figlio maggiore vse imetje ostane starejšemu sinu
cose da far rimanere ob tem človek kar obstane
rimanere in carica ostati na položaju
la casa rimane sulla destra della piazza hiša leži na desni strani trga

2.
rimanere confuso, meravigliato biti zmeden, začuden
rimanere vedovo ovdoveti
rimanere all'asciutto, al verde biti, ostati brez prebite pare
rimanere in asso ostati sam, biti puščen na cedilu
rimanere a braccia aperte biti začuden, presenečen
rimanere in camicia obubožati, priti na beraško palico
rimanerci biti prevaran; pog. umreti
rimanere in forse biti v dvomu
rimanere indietro zaostajati (tudi pren.);
rimanere scoperto biti neporavnan (račun)
rimane sospeso o stvari je treba odločiti

3. ostati (preostanek); preostajati; preživeti:
non mi è rimasto un soldo ostal sem brez fičnika
non ci rimane che aspettare ne preostane nam drugega, kot da počakamo

risque [risk] masculin tveganje, nevarnost; commerce riziko; izpostavljanje nevarnosti, postavljanje na kocko

au risque de izpostavljajoč se nevarnosti, da ...
à tout risque na slepo (srečo)
à ses risques et périls na svojo odgovornost
risque des affaires poslovni riziko
comporter des risques biti združen z nevarnostmi
courir un risque, s'exposer à un risque izpostaviti se nevarnosti
prendre un risque tvegati, prevzeti riziko za
cet alpiniste prend beaucoup de risques ta alpinist, plezalec mnogo tvega
prendre une assurance tous risques pour sa voilure zavarovati svoj avto proti vsem nezgodam
ce sont les risques du métier to je riziko poklica, dela
c'est un risque à courir treba je pačtvegati

rīvālis -e (rīvus) potočen, prekopen, kanalski, kanalen: allecula Col.; od tod subst. rīvālis -is, m soupravičenec (sòdéležnik) do potočnice ali vode prekopnice (kanalnice) na polju, sopotočnik, soprekopnik (sokanalnik): Gell., Paul., rivales sunt, qui per eundem rivum aquam ducunt Ulp. (Dig.).

2. metaf. sòdéležnik v ljubezni = soljubimec, soljubovnik, tekmec v ljubezni, rivál: Suet. idr., eadem est amica ambobus: rivales sumus Pl., rivalis alicuius Ter., rivales socii puellarum Cat., effuge rivalem O.; o živalih: Col.; preg.: sine rivali amare H. ljubiti brez tekmeca = ljubiti kaj nevrednega, tako da se človeku ni treba bati tekmeca, se ipse amans sine rivali Ci. ep. ne da bi mu kdo to zavidal.

rôka hand, (do rame) arm

brez rôke handless, armless
v rôki in one's hand
pri rôki at hand, near at hand; available
od rôke do rôke from hand to hand
pod rôko (se držati) arm in arm, (kupiti) underhandedly
rôke kvišku! hands up!, stick them up!, reach!
rôke proč! hands off!
z rôko v rôki hand in hand, jointly
s sklenjenimi rôkami with clasped hands (as in prayer)
z zvezanimi rôkami in nogami bound hand and foot
rôko na srcé! hand on heart!
močna rôka strong hand
žuljava rôka a callous palm
moja desna rôka (figurativno) my second self
on je moja desna rôka he is my right-hand man
polna rôka a handful
narejen z rôko (ročno) made by hand, handmade; (posel) handiwork, manual work
od rôk (oddaljen) out of the way
praznih rôk empty-handed
na svojo rôko (figurativno) in one's own name, of one's own accord, unauthorized
risanje s prosto rôko freehand drawing
držeč se za rôke hand in hand
prekrižanih rôk with one's hands (oziroma arms) folded
z dvignjeno rôko (with) hand upraised
z rôkami uprtimi v boke akimbo
držati, imeti rôke uprte v boke to hold one's arms akimbo
iz prve rôke at first hand
ne da bi rôko premaknil hands down
boriti se z rôkami in nogami to struggle with might and main
braniti se proti čemu z rôkami in nogami to fight against something tooth and nail (ali with might and main)
dati v rôko, rôke to hand
dati komu proste rôke (da kaj naredi) to give someone a free hand (to do something)
dobiti informacije iz prve rôke to get information at first hand
dvigniti rôke to lift up one's hands
dvigniti rôke nad glavo v začudenju to throw up one's arms in astonishment
dobiti kaj v rôke (figurativno) to get hold of something
rôke križem držati to fold one's arms and do nothing, to be idle
imeti pri rôki to have at hand
imeti polne rôke dela to have one's hands full
imamo ga v rôki (figurativno) he is in our power
imeti proste rôke (figurativno) to have free play
imeti mrzle, hladne rôke to have cold hands
dati rôko komu to give one's hand to someone, (v pozdrav) to shake hands with someone
imeti položaj trdno v rôki to have the situation well in hand
iti skozi mnogo rôk to pass through many hands
iti komu na rôko to help someone; to support someone, to patronize someone, to aid someone
lomiti rôke (figurativno) to wring one's hands
to mu gre od rôk (figurativno) he is skilled (ali clever) at it
izpustiti iz rôke, iz rok to let go
posel mu ne gre od rôk he is unskilled, he is a poor worker
delo mu gre dobro izpod rôk he is a quick worker
kupiti iz prve (druge) rôke to buy new (secondhand)
mahati z rôkami to gesticulate
ne izpustiti iz rôk not to let go, (da pade) not to let go (ali to let slip)
méti si rôke to rub one's hands
nositi na rôkah koga (figurativno) to treat someone with great care, to make much of someone, to treasure someone
nosijo ga na rôkah (figurativno) he is treated with the utmost consideration, he enjoys all kinds of favours
pasti komu v rôke to fall into someone's hands
prijeti za rôko to take by the hand
ponuditi, prožiti komu rôko to give (ali to hold out) one's hand to someone, (figurativno) to lend someone a helping hand
pljuniti v rôke (figurativno) to spit on one's hands
podaj mu rôko! shake hands with him!
prodati pod rôko to sell by private bargain (ali contract, treaty)
preiti v druge rôke to change hands
prosíti za rôko to propose (to), to ask in marriage, (nenadoma, pogovorno) to pop the question
pričakati koga z odprtimi rôkami to meet someone with outstretched hands, to meet someone enthusiastically
položiti rôke na kaj to lay hands on something, to put one's hands to
položiti rôko nase (figurativno) to commit suicide
položiti rôko na srce to lay one's hand on one's heart
podati si rôke to shake hands
sprejeti ponudbo z obema rôkama to jump at an offer
prekrižati rôke to cross one's arms
stisniti komu rôko to squeeze someone's hand, (pri pozdravu) to shake hands with someone
stiskati rôko v pest to clench one's fist
stati s sklenjenimi (prekrižanimi) rôkami to stand with folded (crossed) arms
vzeti v rôke to take in hand, to undertake
zadevo bom sam vzel v rôke I will take the matter into my own hands
fanta je treba vzeti v rôke (figurativno) the boy wants taking in hand
zlomiti si rôko to break one's arm
rôko si je zlomil he broke his arm, he had his arm broken
umijem si rôke nad tem I wash my hands of it, I will not be responsible
rôka rôko umiva (figurativno) one good turn deserves another, scratch my back and I'll scratch yours, fair exchange is no robbery
z obema rôkama zgrabiti priliko to jump at an opportunity
živeti iz rôk v usta (figurativno) to live from hand to mouth
bolje je vrabec v rôki kot golob na strehi (figurativno) a bird in the hand is worth two in the bush

rope¹ [róup] samostalnik
vrv, konopec, motvoz; niz
figurativno smrt z obešenjem; (v cirkusu) akrobatska vrv; laso; plezalna vrv, naveza
množina, sleng prijem, zvijača; (o vinu, pivu) židkost

on the high rope zviška, ošabno; besno
the rope vrv za obešanje, kazen obešanja
the ropes šport vrvi okoli ringa; boks(anje)
a rope of sand figurativno podpora brez prave pomoši, nezanesljiva pomoč, varljiva sigurnost
a rope of pearls niz biserov
bell-rope vrvica za zvonec
plenty of (enough) rope to hang oneself figurativno možnost, da sami sebi škodimo, drvimo v pogubo
to be on the rope (alpinizem) biti v navezi
to be on the ropes (v ringu) viseti na vrveh, figurativno, sleng biti v brezupnem položaju
to be on the high ropes figurativno prevzetovati, napihovati se, šopiriti se, biti ohol
to be at the end of one's rope biti na koncu svojih sredstev, svojega življenja
to give s.o. rope (plenty of rope) dati komu (popolno) svobodo delovanja (zlasti, da se kompromitira)
to give s.o. rope enough to hang himself dati komu dovolj prilike, da se uniči, ugonobi
to know the ropes biti na tekočem; dobro se spoznati na, biti dobro uveden (v stvari, ki jih drugi poznajo), poznati vse prijeme (zvijače); dobro vedeti, kaj je treba narediti
to learn the ropes uvesti se v delo
name not a rope where one has hanged himself ne omenjaj vrvi v hiši, v kateri se je nekdo obesil
to put s.o. up to the ropes uvesti koga v, dati komu vse potrebne podatke
to show s.o. the ropes uvesti koga v (neko) delo