-
calceātus (calciātus) -ūs, m (calceāre, calciāre) obutev, tako človeška kakor živalska (podkov) (gl. calceō): Plin., Suet.
-
calceō (calciō) -āre -āvī -ātum (calceus) z obutvijo preskrbeti (preskrbovati), obu(va)ti: Varr. ap. Non., Plin., Suet., pedes Ph., homines non satis commode calceati et vestiti Ci.; tudi o živalih (ki niso bile podkovane): Plin., P. Veg., c. mulas Suet.; (šalj.): caput calceatum Mart. = z usnjem pokrita, calceati dentes Pl. = tako ustvarjeni, da lahko razgrizejo trdo jed.
-
calentar [-ie-] (o)greti; poživiti; (pre)tepsti
calentar la silla, calentar el asiento obisk tako dolgo zavleči, da postane obiskovalec nadležen
calentarse vroč postati, razgreti se, razvneti se
-
calibro m
1. voj. kaliber, premer strelne cevi:
piccolo, medio, grosso calibro mali, srednji, veliki kaliber
2. ekst. top:
grosso calibro pren. težek kaliber, velika živina
3. kaliber (merilna naprava)
4. pren. velikost, format, vrednost, pomembnost, avtoriteta:
un politicone di quel calibro tako pomemben politikant
-
calidus, vulg. kontr. caldus, adv. -ē (calēre)
1. gorek, topel, vroč: omne, quod est calidum et igneum, cietur et agitur modo suo Ci., c. vulnus O., Cu., corpus Cels., Cu., oleum, vinum (bene) c. Cels., aqua c. Sen. ph., aqua modice c. Col., aquae calidae Ci. toplice, kot nom. propr. Calidae aquae L. Toplice (kopališče pri današnjem Tunisu), regio c. Vitr. ali loca c. Vitr., Plin.; kontr.: sol caldus Varr., lavatio calda Varr., Vitr. — Od tod subst.
a) calida -ae, f: Ca., Sen. ph., Plin., T. ali calda -ae, f (sc. aqua): Sen. ph., Col., Plin., Mart. topla voda.
b) calidum -ī, n: Pl. ali caldum -ī, n (sc. vinum, mulsum): Varr., Petr. kaj toplega, topla pijača (vino, pomešano s kropom), vrelo vino.
c) calida -ōrum, n gorkota, toplota, vročina: frigida pugnabant calidis O.; poseb. topli, vroči kraji: Plin.; tudi v superl. calidissima -ōrum, n: Plin.
2. pren.
a) isker, ognjevit, razvnet, vročekrven, hud, strasten, silovit, nagel, prenagljen, nepremišljen: Ter., equus calidus animis V., redemptor H., caldior est, acres inter numeretur H., non hoc ferrem calidus iuventā H., Gradivus c. Sil., c. rixa H., consilium c. Ci., consilia calidiora L.; od tod kot priimek Caldus (Calidus) -ī, m Kald, Kalid (= Vročekrvnež, Vročeglavec, Vročičnež): ut si dicamus idcirco aliquem Caldum vocari, quod temerario et repentino consilio sit Ci.; L. Iulius Calidus Lucij Julij Kalid, rim. pesnik v Napotovem času: N.
b) tako rekoč še gorak, še svež = pravkar pripravljen ali storjen: consilium, mendacium Pl., opus est quadraginta minis celeriter calidis Pl., tum tu igitur calide, quidquid acturus es, age Pl. pri tej priči, takoj.
-
callis -is, m in v prozi nav. f
1. stegnè, gonje (pl.), steza, pot čez goro ali skozi gozd: calles silvestres longuinqui Varr., calles inviae L., Cu., timor incessit, ne quas per imminentia iuga calles inveniret L., occulti, secreti calles V., silvestres calles vix singulis pervii Cu., iter callium Cu. hoja skozi sotesko; pesn. stezica mravelj: praedamque... convectant calle angusto (formicae) V., suum servantes... callem O. držeč se svoje stezice.
2. pl. met. pašniki, trate na planinah in v gozdovih: Italiae callīs et pastorum stabula praeoccupare Ci.; calles publicae Varr. državni planinski pašniki, od tod (provincia) silvae callesque Suet. uprava državnih gozdov in planinskih pašnikov, tako tudi: cui (quaestori) provincia... calles invenerat T.
-
Callisthenēs -is, m (Καλλισϑένης) Kalisten(es), gr. filozof in naravoslovec iz Olinta, Aristotelov nečak; spremljal je Aleksandra Vel. v Azijo ter moral plačati svojo odkritost do njega z nasilno smrtjo: Ci., Cu. idr. Prijatelj Teofrast mu je v spomin napisal knjigo Καλλισϑένωης ἢ περὶ πένϑους: Ci.; ta spis so mnogo uporabljali poznejši filozofi in retorji, tako da ga celo Ci. imenuje vulgare et notum negotium.
-
calumnia -ae, f (od glag. calvor, calvī; prim. gr. κηλέω čaram)
1. lokavo (zvito, prikrito) postopanje, sprevračanje prava, zavijanje resnice, odvetniški prijemi, laži in prevare, spletka, spletkarstvo, klevetanje, obrekovanje, zlobna (kriva, slepljiva) obtožba (naspr. fides, veritas): putabat causam calumniae se reperturum Ci., religionis calumnia Ci. lažniva pretveza, inimicorum calumniā Ci., paucorum calumniā S., calumniam coërcere (zakonito kaznovati) Ci., oppressus calumniā Aur., res per calumnias creditae Arn. po obrekljivi govorici; iurare calumniam Sulpicius in Ci. ep. priseči, da se ne toži iz spletkarstva, calumniam in aliquem iurare L. priseči, da se tožba zoper koga ne podaja iz spletkarstva, tako tudi: de calumnia iurare, ius iurandum de calumnia Icti.; nec sine ignominia calumniae relinquere accusationem poterat Ci. ne brez suma, da je bila ovadba lažniva, calumniae condemnari T. zaradi krive obtožbe; od tod met. obsodba in kazen zaradi lažnive obtožbe (spletkarstva): illo iudicio calumniam non effugiet Ci. ne izogne se kazni, ki zadene lažnivega tožnika, ferre calumniam Caelius in Ci. ep. biti proglašen za spletkarja, notatus calumniā Suet.
2. pren. lopovščina, prevara, kovarstvo, sofistično razlaganje: quae maior est calumnia quam venire adulescentulum dicere se senatorem sibi velle adoptare? Ci., ne qua calumnia, ne qua fraus, ne qui dolus adhibeatur Ci., calumniā dicendi tempus eximere Ci. ep. iz kovarstva tako dolgo govoriti, da poteče čas senatove seje, c. timoris Caecina in Ci. ep., nimia contra se c. Q. pretirana strogost v presojanju samega sebe; occ. (pri filozofskih vprašanjih) sofistično zavijanje: Arcesilae c., Academicorum c. Ci., nullam calumniam adhibere Ci.
-
cama ženski spol postelja, ležišče; posteljnina; živalski brlog; (na)stelja za živino; lega, sklad, sloj, plast; (vrtna) greda; skotitev (psice)
cama de campaña vojaška postelja
cama dorada postelja iz medi
cama con dosel, cama con imperial postelja z nebom
cama francesa zložljiva postelja
cama de galgos, cama de podencos slaba (revna) postelja (ležišče)
cama de matrimonio zakonska (dvojna) postelja
cama plegable, cama de tijera sklopna postelja
media cama postelja za eno osebo
ropa de cama posteljno perilo
sirvienta con cama afuera (Arg) postrežnica
caer en (la) cama zboleti in leči v posteljo
guardar (la) cama, hacer cama, estar en cama ostati (biti) v postelji
hacer la cama pripraviti posteljo, postlati posteljo
ir a la cama iti v posteljo
según se hace uno la cama, así se acuesta kakor si kdo postelje, tako leži (spi)
-
campana ženski spol zvon
campana de buzo potapljaški zvon
reloj de campana ura, ki bije
vuelta de campana prevrnitev (avtomobila)
a toque de campana, a campana herida ob udarcu zvona, hitro, naglo
hacer campana »špricati« šolo
cual es la campana, tal la badajada kakršen človek, tako dejanje
tocar (doblar) las campanas zvoniti
echar las campanas al vuelo z vsemi zvonovi zvoniti, slavnostno oznaniti
-
canālis1 -is, abl. -ī (pri Ap. -e), m, redkeje f (prvotno adj. iz canna)
1. kar je cevasto = cev, žleb, prekop, jarek: Ca., Varr., Vitr. idr., ilignis potare canalibus undam V., aqua canalibus immissa C., manu canales facere Sen. ph. vodne prekope narediti, in medio (foro) canalis Pl. jarek, speljan do greznice, c. in Capitolio L.; canalis rov v rudnikih: Plin.; pesn. trstna cevka: mella harundineis inferre canalibus V.; pren.: aciem velut canali dirigere Plin. = naravnost, tako tudi canale directo Ap.; tek (tok) govora: pleniore canali fluere Q.
2. arhit.
a) žlebič na stebrni glavi: Vitr.
b) canalis fundi batni žleb pri katapultu: Vitr.
3. medic.
a) opornica, v katero se dene obvezana noga: Cels.
b) cervix (vulvae), quem canalem vocant Cels., c. animae Plin. sapnik.
5. agr. korito pri oljni stiskalnici: Col.
6. bot. rebrce na listu, listna žila: Plin.
-
canārius 3 (canis) pasji: canaria herba Plin. bot., najbrž prstasti bar. Kot nom. propr.
1. Canāria (īnsula) Kanarski otok, eden od Blaženih otokov (insulae fortunatae) v Atlantskem oceanu; tako so ga imenovali zaradi številnih psov: Plin., M.; v pl. Canāriae īnsulae Kanarski otoki, Kanari: Arn.
2. Canāriī -ōrum, m Kanarci, mavretansko ljudstvo, ki se je hranilo s pasjim mesom: Plin.
-
canna -ae, f (izpos. κάννα)
1. trst, trstika, mali rogoz, sirčica: c. palustris O., flexae c. O. venec iz bičja, dispar septenis fistula cannis O. trstna piščalka, cannae Col.; trstje za pokrivanje streh, oblaganje sten: Veg.
2. met.
a) piščal iz trstike, trstenica, trstenka: citharae submittere cannas O.; od tod Canna dea Ap. boginja Kana = Nimfa Siringa (pri O.).
b) nožek iz trstike: Col., Pall., Marc.
c) čolnič, gondola: c. Micipsarum Iuv.
č) c. gutturis, pulmonis dušnik, sapnik: Cael. — Kot nom. propr.: amnis Canna: Marcius ap. L. reka Kana, „Trstikovec“ = Avfid, ob katerem je stal trg Cannae -ārum, f Kane, „Trstenik“, „Trstje“, kjer je Hanibal l. 216 hudo porazil Rimljane: Ci., L. idr.; apel.: Capuam Hannibali Cannas fuisse L. druge Kane = tako pogubna Hanibalu kakor Kane Rimljanom. Od tod adj. Cannēnsis -e kanski, pri Kanah: pugna Ci., C., N., clades L., exercitus L. vojska, pobita pri Kanah, animi Sil. duše padlih pri Kanah; preg.: Cannensis pugna Ci. mesarsko klanje kakor pri Kanah; pugna Cannensis Ci. (o Sulovem klanju); non praetoris convivium, sed Cannensis pugnae nequitia Ci.; subst. Cannēnsēs -ium, m Kanci, preb. Kan: Plin.
-
canthērius (cantērius) -iī, m (najbrž iz gr. κανϑήλιος tovorni osel)
1. konj skopljenec, rezanec: Varr. idr., cantherius distat ab equo, quod capus (kopun) a gallo Paul., cantherii albi Ci. belci; occ. zaničlj. = mrha, kljuse: Pl.; met. o oslu: Tert.; o zaspanem, uživanja ljubezni nesposobnem človeku: quamquam vetus cantherius sum, mihi nunc... adhinniret Pl.; preg.: minime cantherium in fossam L. nikar s konjem v jarek = nikar tako nápak delati.
2. pren.
a) brajdišče = kolišče s prečnicami za privezovanje vinske trte: Col., Plin.
b) arhit. škarnik, špirovec: Vitr.
c) jermenasta priprava (jermenje) za zdravljenje bolnega konja: P. Veg.
-
capacitare
A) v. tr. (pres. capacito) prepričati, prepričevati
B) ➞ capacitarsi v. rifl. (pres. mi capacito) verjeti; razumeti, uvideti:
non posso capacitarmi di tanto disastro ne morem verjeti, da je nesreča tako huda
-
Caphāre͡us (O.) ali Caphēre͡us (V., Mel., Plin.) ali Capēre͡us (Pac. fr.) -eī in -eos, acc. -ea, voc. -e͡u, m (ὁ Καφηρεύς) Kafarej, Kaferej, Kaperej (zdaj Kafirevs), jugovzhodni rtič na Evboji, kjer se je razbilo gr. brodovje, ko se je vračalo iz Troje. Kralj Navplij je Grke z lažnimi znamenji zvabil na to mesto, da bi se tako maščeval, ker so mu ubili sina Palameda; met.: perpetimur Capharea O. brodolom ob Kafareju. — Od tod adj.
1. Caphārēus (Caphērēus) 3 (Καφήρειος) kafarejski, kaferejski: Capharea saxa Pr., Hyg., Tert., Capheream (tudi Caphaream) currere aquam O.
2. Caphāris (Caphēris) -idis, f (Καφηρίς) kafarejska, kaferejska: petrae Sen. tr.
-
capra f
1. zool. koza (Capra hircus)
2.
arrampicarsi come una capra pren. plezati po najhujših strminah
luoghi da capre strmine, hriboviti kraji
salvare capra e cavoli pren. narediti tako, da bo volk sit in koza cela
-
caprifīcus -ī, f (caper in fīcus) „kozja smokva“, divji smokvovec, figovec in njen sadež divja smokva, figa: Ter., Varr., Cels., Pr., Col., Plin., iubet sepulcris caprificos erutas... flammis aduri Colchicis H. Na divjem smokvovcu se razvije šiškarica, ki se preseli na vrtni smokvovec in pospeši zorenje tako, da piči v njen plod. V besedni igri s caper in ficus: Mart. (IV, 52). Divji smokvovec sčasoma razmakne skale, med katerimi raste (prim. Iuv. X, 144, 145); od tod pesn. pren. = raznesilo jeter, izvor ošabnosti in slavohlepja: Pers. (I, 24, 25).
-
captātōrius 3 (captātor)
1. nanašajoč se na lov na dediščino: institutio (heredis) c. Icti. postavitev koga za dediča s pogojem, da tudi on stori enako, tako tudi scripturae c. Icti.
2. zapeljiv: hoc vafrum et captatorium Aug.
-
caput, capitis, n (capere)
1. glava,
a) človeška: Ca., Enn., N. idr., capite aperto Pl., Ci. gologlav, capite operto, obvoluto Ci., capite demisso Ci., C. s povešeno glavo, cervicibus fractis caput abscidit Ci., conferrent viri boni capita Ci., consules... capita conferunt, diu conlocuntur L. stikata glave, caput attollere O.; glava kot sedež razuma in pameti: incolumi capite es? H. ali si pri zdravi pameti? negotia centum per caput saliunt H. Posebne zveze: capita aut navia ali caput aut navim (-em) Macr., Aur., Paul. Nol. igra, pri kateri se ugiba, ali bo kvišku vrženi kovanec pokazal glavo (Janovo) ali grb (ladjo); prim. našo igro cifra-mož; preg.: nec caput nec pedes Ci., L. nima ne glave ne repa, ut nec pes nec caput uni reddatur formae H.; caput extollere Ci. glavo dvigniti kot znamenje upanja na boljše, tako tudi caput erigere in libertatem Aug. kot znamenje upanja na svobodo; caput movere Vulg. z glavo majati (v porogu ali škodoželjnosti); in caput alicuius recĭdere L.; supra caput esse Ci., S., L. sedeti na vratu, biti za petami (o nevarnosti, sovražniku idr.), iamque super caput legiones T.; per caput pedesque Cat. na vrat na nos.
b) živalska: Val. Max., Sen. ph., c. iumenti N., belua multorum capitum H. mnogoglava, ad capita bubula Suet. „pri volovskih glavah“, predel v Rimu, kjer so bile v skalo vsekane volovske glave.
2. o rečeh glava = glavica, vrh, konec, rt, kraj: capita vitis Ci., Col. loza, vitice, papaverum L., V. makove glavice, tignorum C., ex capite molis Cu. iz prednjega konca ali rta nasipa, c. columnae Plin. oglavje, fistulae L. ustnik, curvata capita (arcūs) V. oba konca loka, c. iecinoris C. vrhnji del jeter (v jeziku avgurov), si nusquam caput se ostendit Cels. oteklina, tvor, caput facere Pl. oteči, zabuhniti, capita aspera montis V. skrajni vrh, Atlantis pinigerum caput V.; o vodah (redko) = ustje, izliv: Rheni luteum c. H., Rhenus multis capitibus in Oceanum influit C.; pogosteje = izvir, vrelec: stratus ad aquae tene caput sacrae H., sacrum c. amnis V., ad caput fontis cuniculos agunt Hirt.; od tod pren. izvor, početek, počelo: ille fons et caput miseriarum Ci., c. criminum Ci., his vestigiis ad caput maleficii perveniri Ci., si quid sine capite manabit Ci. iz negotovega vira.
3. sinekdoha
a) glava = človek, oseba, mož, duša, posameznik: Iust., hoc caput Pl. jaz, c. ridiculum, festivum Ter. šaljivec, pavliha, haec duo capita nata sunt spurcissima Dolabella et Antonius Ci., carum caput V., H. „duša moja“ (v nagovoru), c. infandum V.; jur.: liberum c. Ci., libera servaque capita L., ignota capita L., c. noxium, innoxium L. krivec, nedolžni; pri šte-tju in oddelkih: hostium numerus capitum CCCCXXX militum fuit C. 430000 mož, quot capitum vivunt H., capita singula ex captivis distribuit C. po enega ujetnika, sesquimodios in capita describere Ci. za vsakega posebej, exactio capitum Ci. osebni davek, capite censi S., L. najnižji razred rim. državljanov, katerih premoženja niso cenili, ampak so jih le preštevali.
b) occ. (o živalih) glava, rep: Col., bina boum capita V., triginta capitum fetus V.
4. met.
a) življenje: capitis dimicatio Ci., salvo capite Ci. brez nevarnosti, capitis poena C. smrtna kazen, capitis periculum N. smrtna nevarnost, caput obiectare periclis V., coniuratio in tyranni caput L., hominis caput sacrare L., per suum caput iurare O.; poseb. jur.: iudicium capitis N. na življenje in smrt, capitis accusare Ci. na smrt, capitis damnare Ci. na smrt, capitis absolvere N. smrtne kazni oprostiti.
b) osebna pravica, državljanstvo, državljanska čast (pravice in položaj svobodnega moža v javnem življenju; vsaka omejitev teh pravic je: capitis deminutio Ci. izguba pravic, ki se deli na α) capitis deminutio maxima, kadar je državljan izgubil pravico do svobode, državljanstva in družine, β) capitis deminutio media ali minor, kadar je izgubil le državljanstvo, γ) capitis deminutio minima, kadar je izgubil le pravico do družine; capitis minor H. (kot ujetnik) ponižan v svojem državljanstvu, državljansko mrtev, capitis causa Ci. pravda o državljanski časti, mei capitis conservandi causa Italia tota Romam convenit Ci.
5. pren. kar je najvažnejše, najpomembnejše, najboljše,
a) glava, glavna oseba, prvak, glavar, početnik, osnovatelj: Ter., Vell., c. scelerum Pl., periurii c. Pl. slepar, c. coniurationis Ci., L., Cu., Graecorum concitandorum Ci. kolovodja, c. rei Romanae Camillus, c. rerum Masinissa, capita Latini nominis L., qui capita rerum erant L. glave v državi, caput rei publicae T.
b) glavna stvar, prva stvar, glavna točka, glavni del: c. defensionis Ci., videamus nunc id, quod caput est Ci., c. cenae Ci., Mart. glavna jed, c. litterarum Ci. jedro, glavna vsebina, Epicuri Ci. glavno načelo, c. vestrae pecuniae Ci. glavni vir dohodkov, patrimonii Ci., L.
c) poglavje, odstavek, oddelek, paragraf: Cels., Q., Gell., ex duabus orationibus capita alterna recitare Ci., caput est legis quadrugesimum Ci., praeclarum caput „ne quis...“ Ci.
č) o denarju glavna vsota, glavnica: demit de capite medimna DC Ci. od zakupnine, de capite quantum commodum fuit frumenti detraxit Ci.; poseb. o izposojenem denarju: deducere de capite, quod usuris pernumeratum est L., quinas hic capiti mercedes (= usuras) exsecat H. 5% na mesec, torej 60% na leto, capitis amissi iactura Col.
d) glavno mesto: Mediae Cu., c. gentis Artaxata T.; toda: Thebae caput totius Graeciae N. najimenitnejše mesto, Praeneste c. belli L. glavni kraj, netišče vojne.
Opomba: Abl. sg. capitī: Cat. (LXVIII, 124).