Franja

doséči to reach; to attain (cilj an end); to win; to achieve (svoj cilj, namen one's purpose)

ne doséči to fall short of
doséči obalo to reach shore
doséči visoko starost, starost 30 let to reach a great age, to attain the age of 30 years
ta knjiga je dosegla 10 izdaj this book reached its 10th edition
doséči popolnost to reach perfection
doséči sporazum to reach an understanding
doséči strop to reach the ceiling
niso mogli doséči vrha griča they could not reach the top of the hill
doséči slavo, zmago to win fame, a victory

doucher [duše] verbe transitif spustiti prho (quelqu'un na koga), oprhati; ohladiti, figuré strezniti; pre-, z-močiti; figuré okregati; brutalno razočarati

se doucher oprhati se, tuširati se; zmočiti se
nous avons été douchés par l'orage nevihta nas je premočila
il s'est fait doucher par son père oče ga je okregal
cet accueil l'a douché ta sprejem ga je poparil

dovêsti to bring (round); to convey; to lead

taksi me je dovedel na postajo the taxi drove me to the station
kam me bo dovedla ta cesta? where will this road take me?
dovêsti v polom to bring to ruin

dovtíp joke; jest; pleasantry; pun; witticism; ZDA žargon wisecrack; gag

alogičen dovtíp (figurativno) an Irish bull
poln dovtípov waggish, jocular, full of fun
slab dovtíp bad joke, pogovorno corny joke
ta dovtíp je slab that's a weak (ali poor) effort
star dovtíp chestnut, stale (ali threadbare, old, ancient) joke, hoary old joke
ta dovtíp ima že brado pogovorno I fell out of my cradle laughing at that one
ost dovtípa the point of the joke
ne delaj dovtípov quit joking!
dovtípe zbijati to crack jokes

Drūsus -ī, m (kelt.; prim.: Drusus, hostium (sc. Gallorum) duce Drauso comminus trucidato, sibi posterisque cognomen invenit Suet.) Druz, priimek rodu Livijev in Klavdijev. Poseb. znani so:

1. M. Livius Drusus Mark Livij Druz, tr. pl. l. 122, hud nasprotnik svojega tovariša G. Grakha; konzul l. 112: Ci., Fl.

2. njegov sin, poštenjak, izvrsten govornik; čeprav je prijateljeval s plemstvom, je l. 91 kot tr. pl. obnovil nekaj zakonov Grakhov, npr. zakon o razdelitvi zemljišč, poseb. pa zakon de civitate sociis danda. Kvint Varij ga je zato umoril, kar je dalo povod zavezniški vojni: Ci., Vell., Aur.

3. Nero Claudius Drusus Neron Klavdij Druz, nav. le Drusus, sin Klavdija Nerona (ali Avgusta) in Livije, Tiberijev brat, roj. l. 38, v času, ko je bila Livija še poročena z Avgustom. Leta 15 je porazil Rete v Tridentskih Alpah; pri 25 letih je kot namestnik v Germaniji prevzel vodstvo vojne in več let zmagoval. Umrl je l. 9 na vojnem pohodu med Labo in Zalo zaradi bolezni ali po padcu s konja. Zapustil je dva sinova: Germanika in Klavdija, poznejšega cesarja: H., T., Suet.

4. Drusus Caesar Druz Cezar, edini Tiberijev sin iz zakona z Vipsanijo Agripino, konzul l. 15 in 21. Leta 23 ga je Sejan zastrupil: T.

5. Drusus, Germanikov sin, zaradi svoje in bratove priljubljenosti med ljudstvom je vzbudil cesarju Trajanu zavist, zaradi česar ga je ta dal l. 33 po Kr. zapreti v svoji palači na Palatinu; tam je izstradan umrl: T., Suet. — Ženske iste rodbine:

1. Livia Drūsilla (demin.) Livija Druzila, žena Tiberija Klavdija Nerona, ki jo je l. 38 prepustil Oktavijanu. Spletkarska ženska je imela svojega drugega moža popolnoma v oblasti. Po njegovi smrti (l. 14 po Kr.) je pri svojem sinu, cesarju Tiberiju, izgubila ves vpliv; umrla je l. 29 po Kr. v starosti 84 let: T.

2. Iūlia Drūsilla Julija Druzila, najmlajša Germanikova hči; njen prvi mož je bil Gaj Kasij Longin, drugi pa Emilij Lepid. Njen brat, cesar Kaligula, s katerim je menda imela incestno razmerje, jo je dal po smrti pobožiti: T., Suet. — Adj. Drūsiānus ali Drūsīnus 3 Druzov: fossa Drusiana T. ali fossae Drusinae Suet. Druzov prekop; Neron Klavdij Druz ga je dal napraviti, da bi združil staro in novo reko Islo.

drža samostalnik
1. (o telesu) ▸ tartás, testtartásPomemben del gibal je hrbtenica, ki omogoča pokončno držo in številne telesne gibe. ▸ A gerinc a mozgásszervi rendszer fontos része, amely lehetővé teszi a függőleges testtartást és számos testmozdulatot.Ljudje z nepravilno držo bi se morali čim več gibati in telovaditi. ▸ A helytelen testtartású embereknek minél többet kellene mozogniuk és tornázniuk.Med delom z računalnikom najpogosteje sedimo in prav ta prisilna drža lahko povzroči veliko nevšečnosti. ▸ A számítógépes munka során a leggyakrabban ülve dolgozunk, és ez a kényszertartás sok kellemetlenséget okozhat.
2. (stališče) ▸ magatartás, álláspont, tartásS takšno obrambno držo varuje sebe in svoja pričakovanja. ▸ Az ilyen védekező magatartással önmagát és az elképzeléseit védelmezi.V odgovornosti je zaobsežena vsa vsebina temeljne etične drže človeka. ▸ A felelősség magába foglalja az ember alapvető etikai álláspontjának minden tartalmát.Starši zelo pogosto zavzamejo držo, naj se otroci sami zmenijo med seboj. ▸ A szülők gyakran arra az álláspontra helyezkednek, hogy a gyerekek egymás között intézzék el az ügyeiket.
3. (o predmetu) ▸ tartás, fogás, pozícióNa prvi uri sva izvedeli osnovna pravila in se naučili pravilne drže loparja. ▸ Az első órán megismertük az alapszabályokat és megtanultuk a helyes ütőtartást.Pravilna drža volana je v urnem položaju petnajst do treh. ▸ A helyes kormányfogás kilenc óránál és három óránál van.

držáti to hold; (podpirati) to support; (zadrževati) to retain, to keep, to hold; (vsebovati) to contain, to hold, to keep; (imeti v posesti) to possess; (trajati) to last, to hold out

držáti besedo to keep one's word
držáti koga za besedo to keep someone to his word
to ne drži (figurativno) this doesn't hold water
držáti jezik to hold one's tongue, to keep quiet, pogovorno to be mum, to shut up
drži jezik! pogovorno shut up!, pipe down!, button your lips!
držáti korak s to keep pace with, to keep up with
led ne drži the ice breaks
led še ne drži the ice won't hold yet
pravilo drži the rule holds good
Drži? - Drži! A bargain? - Sold!
držáti koga na kratko to keep a tight hold (ali rein) on someone
kam drži ta pot? where does this road lead?
držáti koga za roko to hold someone by the hand
držáti koga na tekočem to keep someone well-informed; to keep someone well posted
držáti s kom to side with someone, to stick by someone, to be on someone's side
držáti ravnotežje to keep one's balance
trdno držijo skupaj they are as thick as thieves
držáti z vsakim to run with the hare and hunt with the hounds
držáti (imeti) na zalogi to keep in stock
bo vrv držala? will the rope hold?
držáti red to keep order
držáti v pripravljenosti to keep ready
držáti trdnjavo to hold a fortress
držáti se to hold oneself, to maintain oneself; to keep
držáti se česa to stick to something, to hold on to something
držáti se ukazov to keep to one's orders
ta barva se ne drži this colour runs, this is not a fast colour
cene se držé prices remain steady
držáti se léve (desne) (strani) to keep left ali to the left (right ali to the right)
moj oče se (zdravstveno) dobro drži my father carries his age well, my father is well preserved
ta jabolka se dobro držé these apples keep well
pokonci se držáti to hold oneself straight
vreme se drži the weather holds
vreme (se) ne bo držalo the weather will not hold
krčevito se česa držáti to stick to something through thick and thin
trdnjava se drži (upira) the fortress holds out (ali resists)
držáti se proč (od) to keep aloof (from)
kislo se držáti to pull a sour face
in to drži (velja) tudi za... and this holds true for... as well

držáti (-ím)

A) imperf.

1. tenere:
držati v roki knjigo tenere in mano un libro

2. (kot klic za ščuvanje psa) te':
drži! te'!, tienilo!

3. (držati skupaj, vzdržati) tenere

4. sostenere, sorreggere:
balkon držita dva stebra il balcone è sostenuto da due colonne

5. (s širokim pomenskim razponom: s svojo oblastjo, vplivom ohranjati koga na določenem mestu) tenere:
že dva dni ga držijo na policiji già da due giorni lo tengono in arresto
držal je denar za hude čase teneva i soldi da parte per gli anni magri
trgovci so blago rajši držali v skladišču i commercianti preferirono tenere la merce in magazzino
sovražnik še zmeraj drži (obvladuje)
položaje il nemico tiene ancora sempre alcune posizioni
pren. drži me silen bes mi tiene una rabbia da scoppiare

6. (delati, da se kaj ohranja) tenere, mantenere:
držati ritem pri plesu tenere il tempo del ballo
držati tempo do konca teka tenere l'andatura fino alla fine della corsa
blago drži barvo questa stoffa mantiene il colore

7. žarg. tenere, avere; allevare; vendere:
poleg goveje živine drži še ovce oltre ai bovini alleva anche le pecore
tega artikla pri nas ne držimo quest'articolo non lo teniamo

8. pog. (trajati) (per)durare:
deževje je držalo ves mesec piovve tutto il mese

9. (biti tak, da ne more skozi tekočina) tenere:
čeprav je malo počen, lonec drži benché un po' incrinata, la pentola tiene
otrok ne drži vode al bambino scappa la pipì

10. (imeti določeno prostornino) tenere, contenere:
sod drži sto litrov la botte tiene cento litri

11. (biti v skladu z resničnostjo) avverarsi; tornare:
vremenska napoved redkokdaj drži le previsioni del tempo raramente si avverano
račun ne drži il conto non torna
ta predpis ne drži več la norma non è più in vigore

12.
držati besedo, obljubo mantenere la parola, essere di parola, mantenere la promessa
impers. (kot podkrepitev) drži, jutri se vidiva d'accordo, intesi, ci vediamo domani
drži kot pribito è assolutamente sicuro

13. (voditi, peljati) portare; dare:
cesta drži v dolino la strada porta a valle
vrata držijo v spalnico la porta dà nella camera da letto

14. pog. (strinjati se s kom, podpirati koga) parteggiare, tenere per, stare dalla parte di

15. pog.
držati govor tenere un discorso
držati predavanje tenere una conferenza
držati komu dolge pridige predicare continuamente a qcn.
držati stražo stare di guardia
držati pod kontrolo tenere sotto controllo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. kaj te danes drži? ma che cos'hai oggi?
vreme bo še nekaj časa držalo il tempo si manterrà ancora bello
pog. branjevke so držale jajca po ... tolarjev le rivendugliole tenevano le uova a... talleri il pezzo
le upanje ga še drži pokonci soltanto la speranza lo mantiene ancora in vita
oče je svoje otroke trdo držal il padre era severissimo coi figli
evf. ne bo dolgo, ko mu bodo svečo držali è ormai al lumicino
drži me, da bi ga premikastil mi viene voglia di menarlo ben bene
lov. pes dobro drži il segugio non molla
šport. držati figo, pesti za koga augurare successo a qcn., tifare per qcn.
vulg. držati gobec (za zobmi) non fiatare, non aprir bocca
drži jezik! acqua in bocca!
držati korak s kom tenere il passo con qcn.
pog. držati mulo fare il broncio, tenere il muso
knjiž. držati ogledalo svojemu času fare da specchio al proprio tempo
držati roko nad kom tenere mano a qcn.
pog. držati roke križem starsene con le mani in mano, grattarsi la pancia
evf. držati vrečo tenere il sacco
držati koga za besedo prendere uno in parola
pren. držati koga na vajetih, na kratko tenere qcn. in pugno
pog. držati koga v distanci tenere a distanza qcn., non dare confidenza a qcn.
držati kaj v glavi, v spominu tenere in mente, ricordarsi qcs.
držati koga v precepu, v šahu tenere in scacco, tra le grinfie qcn.
držati kaj v svojih rokah avere qcs. in pugno
trditev, ki ne drži una tesi che non regge
lepilo, ki dobro drži una colla che tiene bene
držati jezik za zobmi tenere la lingua a posto
PREGOVORI:
bolje drži ga, kot lovi ga meglio un ho che dieci avrò

B) držáti se (-ím se) imperf. refl.

1. (dotikati se, stikati se) toccarsi; essere vicino, accanto, attiguo:
delovna soba se drži salona lo studio è attiguo al salotto

2. (biti pritrjen, prilepljen) stare attaccato, appiccicarsi:
čevljev se drži blato il fango s'è appiccicato alle scarpe
še zmeraj se ga drži vzdevek iz dijaških časov si porta ancora dietro il nomignolo di quand'era studente

3. (premikati se po določeni poti, ne oddaljevati se od česa)
držati se glavne ceste seguire sempre la strada maestra
držati se doma starsene sempre a casa
pren. držati se koga ko klop seguire qcn. come l'ombra

4. (delati, kot se zahteva)
držati se diete tenere la dieta
držati se dogovorov, pogodbe tenere fede agli accordi, al contratto
držati se navodil seguire le istruzioni
držati se predpisov tenersi alle prescrizioni
držati se principov kot pijanec plota essere ligio ai propri principi

5. (kazati razpoloženje)
držati se čemerno, jezno avere un'aria immusonita, arrabbiata; essere scuro, corrucciato in volto
držati se na jok essere lì lì per piangere
držati se zravnano starsene dritto
pog. držati se (biti domišljav) darsi arie
drži se, ko da ne zna do pet šteti lo si direbbe un semplicione, invece... (è un furbo di tre cotte)

6. (ohranjati položaj kljub ogroženosti)
oporišče se je dolgo držalo il caposaldo tenne a lungo
na oblasti se drži samo s silo si mantiene al potere solo con la forza
reprezentanca se je dobro držala la nazionale si è difesa egregiamente

7. (vesti se) comportarsi

8. (biti na določenem mestu, v določenem stanju) trattenersi, tenersi;
megla se v dolini drži že tri dni la nebbia si trattiene a valle da tre giorni
pozimi se gams drži v gručah d'inverno i camosci si tengono in gruppo
zmeraj se je držal bolj ob strani si è tenuto sempre un po' in disparte
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
zakaj se držiš (name)? perché ce l'hai con me?
pog. avto se dobro drži ceste l'auto ha una buona tenuta di strada
pren. denar se ga ne drži ha le mani bucate
pren. ne vem, kje se me glava drži non so dove ho la testa
pren. komaj se ga še duša drži regge l'anima coi denti
pren. njega se še mleko drži ha la bocca che puzza ancora di latte
vreme se ves teden kislo drži tutta la settimana il tempo si mantiene uggioso
držati se materinega krila stare attaccato alla gonnella della mamma
držati se v dve gube essere piegato in due
pog. nazaj se držati pri jedi, pri pijači essere frugale nel mangiare, nel bere
nazaj se držati pri delu battere la fiacca
pog. držati se odlično (za svoja leta) essere arzillo, vispo (data l'età)
držati se kot lipov bog starsene lì come una mummia, come una statua
navt. držati se smeri tenere la rotta

dubitō -āre -āvī -ātum (dubius)

1. dvomiti (o čem), v negotovosti biti,
a) (o osebah); abs.: vinulenti … dubitant, haesitant, … Ci., ne dubita; nam vera vides V., Livius frequentissime dubitat Q.; non erat prorsus unde dubitarem Aug.; z de: ipse etiam nunc de indicando dubitat Ci., de carminibus … neminem credo dubitare Q.; pass. (brezos.): de iudicio Panaeti dubitari non potest Ci., nec de eius fide dubitandum C., nihil dubitatum de fide praefecti T.; z acc. neutr. pron.: quod dubitem Pl., haec non turpe est dubitare philosophos Ci., an vero vos id dubitabitis? Ci., si verum est, quod nemo dubitat N., percipe porro, quid dubitem V. kaj premišljam, hoc quoque quis dubitet? O., hoc quidem nemo dubitavit Q.; v pass. z nom. neutr. pron.: id vero dubitandum est Ci. o tem je dvomiti, id ego hoc anno desisse dubitari certum habeo L.; redko s subst.: haec dicta parenti haud dubitanda refer V., dubitati tecta parentis O., ne auctor dubitaretur T., dubitata sidera Stat.; z odvisnim vprašanjem: Ter., dubito, quo modo loquar Ci. ne vem prav, cur igitur dubitas, quid de re publica sentias? Ci., restat, ut hoc dubitemus, uter potius Sex. Roscium occiderit Ci. preostane le še ta dvom, qualis sit futurus, ne vos quidem dubitatis C., dubito, num idem tibi suadere quod mihi debeam Plin. iun.; z odvisnim disjunktivnim vprašanjem: Pl., honestumne factu sit an turpe, dubitant Ci., dubitare virtuti an fidei popularium minus crederet S., Romulum … prius an quietum Pompili regnum memorem, … dubito H.; z izpuščenim prvim členom vprašanja: dubito, an turpe non sit Ci. ne vem prav, dubito, an hunc primum ponam N. ali naj ga ne … ; pesn.: an dea sim, dubitor O. dvomi se (dvomijo), ali sem boginja. Za zanikanim glag. klas. quin: Pl., O., Cu., Q., Suet., non dubito, quin brevi sit Troia peritura Ci., neque dubitare, quin, si Helvetios superaverint Romani, … Haeduis libertatem sint erepturi C.; tudi za stavki z nikalnim pomenom: quis igitur dubitet (= nemo dubitet), quin in virtute divitiae sint? Ci.; neklas. ACI (non [haud] dubitare skoraj = credere): Lucr., Q., Plin. iun., Suet., Miltiades, non dubitans ad regis aures consilia sua perventura (esse) N., non dubito fore plerosque, … qui … iudicent N., haud dubitans … Romanos nocte abituros L.; poklas. in v pozni lat. ACI tudi za nezanikanim glag.: dubitabant animas hominum immortales esse Lact., facilius dubitarem vivere me, quam … Aug.; v pass. (redko) z NCI: neque dubitabantur praescripta (esse) ei a Tiberio T.
b) pren. (o neživih subj.): si tardior manus dubitet Q., velut dubitans oratio Q., nec mox fama dubitavit Fl.

2. omahovati, obotavljati se, oklevati, pomišljati (se),
a) (o osebah); abs.: quid igitur ego dubito? Pl., ille haud dubitans cessisset patriā Ci., se neque umquam dubitasse neque timuisse C., magnitudine supplicii dubitantes cogit C., perterritis ac dubitantibus ceteris S., quid dubitas? nunc tempus poscere currus V.; z inf.: quid dubitamus pultare … Pl., dubitamus adhuc virtutem extendere factis … ? V., si venire dubitaret Cu., dubitat agnoscere matrem Stat.; elipt.: quod dubitas (sc. facere), ne feceris Plin. iun.; pogosteje pri zanikanem stavku: Q., Iust., hunc occidere non dubitavit Ci., supellectilem auferre non dubitasti Ci., ipsi transire flumen non dubitaverunt C., ne … dubites in proelia poscere Turnum V.; v stavkih z nikalnim pomenom: num dubitas id facere? Ci.; za zanikanim dubitare v tem pomenu redko quin: quare nolite dubitare, quin huic uni credatis omnia Ci., tum vero dubitandum non existimavit, quin ad eos proficisceretur C., nec dubitare eum, quin omnem regiam supellectilem cum pecunia traderet Cu.
b) pren. (o neživih subj.): dubitavit aciei pars S. fr., si fortuna dubitabit (= adversabitur) L.; pesn.: dubitantia lumina Sil. stekleneče oči. — Adv. pt. pr. dubitanter

1. dvomeč(e), dvomljivo: Gell., Aug., d. dicere Ci., haud d. Col. nedvomno.

2. obotavljaje se, pomišljaje (se): d. recepisse Ci., non d. Asin. Poll. in Ci. ep., Val. Max. brez obotavljanja.

duhovít witty; quick-witted; (v odgovoru) clever at repartee, never lost for an answer; ingenious

duhovíta rešitev an ingenious solution
ta knjiga je pisana zelo duhovíto this book is very wittily written
dajati duhovíte opazke to wisecrack

durcir [dürsir] verbe transitif strditi; otrditi

verbe intransitif, se durcir otrdeti, postati trd
l'âge durcit les tissus starost otrdi tkivo
ce pain durcit rapidement ta kruh postane hitro trd

ébouriffer [-fe] verbe transitif razkuštrati, razmršiti; figuré osupiti

s'ébouriffer razkuštrati se, biti razkuštran
cette nouvelle m'a ébouriffé ta novica me je osupila

Ecbatana -ōrum, n (τὰ Ἐκβάτανα) Ekbatane,

1. glav. medijsko mesto: Cu., Plin., T. — Soobl. Ecbatana -ae, f Ekbatana: Luc. ap. Non., Ecbatanaē -ārum, f Ekbatane: Ap.

2. mesto v Perziji: Plin.

3. mesto v Siriji: Plin.

échapper [ešape] verbe intransitif uteči, uiti (à quelqu'un komu), uhajati; izmuzniti se; poiti (potrpežljivost); izpasti (ime); verbe transitif, vieilli uiti

s'échapper pobegniti, ubežati; odparati se (šiv); prekipeti (mleko); teči (solze); uhajati (plin)
le chien a échappé à son maître pes je pobegnil gospodarju
échapper des mains uiti, pasti iz rok
son nom m'échappe ne morem se spomniti njegovega imena
rien ne lui échappe on vse opazi ali vidi, nič mu ne uide
ce produit échappe à la taxe sur les articles de luxe ta izdelek je oproščen takse na luksusne predmete
l'échapper belle srečno odnesti pete, odnesti zdravo kožo
échapper à la compétence ne spadati v pristojnost
cela m'a échappé to mi je ušlo, to sem prezrl
cela m'échappe (familier) tega ne razumem
le mot m'est échappé beseda mi je uš

échouer [ešue] verbe intransitif nasesti (ladja); figuré spodleteti, izjaloviti se, ne uspeti, propasti; verbe transitif potisniti (čoln, ladjo) na breg

s'échouer sur nasesti na
échouer à l'examen pasti na izpitu
faire échouer preprečiti, onemogočiti
il a échoué dans son projet načrt se mu je izjalovil
nos tentatives ont échoué naši poskusi so propadli
échouer un bateau poriniti čoln na breg, na plitvino (kjer bo obstal)
comment ce journal a-t-il échoué sur mon bureau? kako je ta časopis prišel (se znašel) na moji pisalni mizi?

éclairer [eklɛre] verbe transitif razsvetliti, razsvetljevati; (po)svetiti (z lučjo) (quelqu'un komu); figuré razjasniti, pojasniti, poučiti; obvestiti; verbe intransitif bliskati se, iskriti se, svetiti; populaire plačati

s'éclairer razsvetliti se, razjasniti se; figuré postati jasen, razumljiv
s'éclairer à la bougie (po)svetiti si s svečo
cette lampe éclaire mal ta svetilka slabo sveti
maintenant tout s'éclaire sedaj postaja vse jasno
éclairer un problème razjasniti problem
éclairer les lecteurs sur la situation informirati, poučiti bralce o položaju
éclairer l'ennemi (militaire) opazovati sovražnika (njegovo gibanje)

écœurer [ekœre] verbe transitif zagabiti, zagnusiti, zbujati stud; figuré demoralizirati, vzeti pogum

cette sauce trop grasse écœure ta premastna omaka se človeku zagabi
ses basses flatteries écœurent tout le monde njegovo petolizništvo se vsem studi

école [ekɔl] féminin šola, šolsko poslopje; šolska mladina; učiteljski zbor; uk, šolanje; izobrazba; militaire vaje, vežbanje; šola (smer v slikarstvu)

à l'école v šoli (tudi figuré)
école en plein air šola na prostem
école d'apprentissage vajenska šola
école d'art dramatique, d'art industriel šola za dramsko umetnost, za umetnostno obrt
école des aveugles, des sourds-muets šola za slepe, za gluhoneme
école des beaux-arts umetnostna akademija
école d'aviation letalska šola
école à classe unique enorazredna š.
école de commerce, commerciale trgovska š.
école de danse, forestière, industrielle plesna, gozdarska, obrtna šola
école de droit pravna fakulteta
école de garçons, de filles, mixte deška, dekliška, mešana š.
école de guerre vojna akademija
école laïque laična, (po)svetna š.
école maternelle, enfantine otroški vrtec
école de médecine medicinska fakulteta
école ménagére gospodinjska šola
école militaire vojaška šola, kadetnica
école des mines, de musique, navale rudarska, glasbena, pomorska šola
école normale primaire učiteljišče
école normale supérieure visoka šola za izobrazbo učiteljev na visokih šolah
école de perfectionnement nadaljevalna šola
école de pilotage letalska, pilotska šola
école préparatoire pripravljalna šola
école primaire élémentaire osnovna, ljudska šola
école privée, libre zasebna šola
école professionnelle strokovna, obrtna šola
religieuse verska šola
école de retardés, d'arriérés šola za zaostale otroke
école secondaire srednja šola
école du soir večerna šola
école supérieure visoka šola
école supérieure de commerce trgovska visoka šola
école supérieure de guerre visoka vojna akademija
école de tir strelske vaje
école vénitienne beneška šola, smer v slikarstvu
école vétérinaire veterinarska šola
école de vol à voile šola za jadralno letenje
camarade masculin d'école šolski tovariš
fréquentation féminin de l'école obiskovanje šole
les grandes écoles visoke šole
basse, haute école šola za elementarno, za umetnostno jahanje
livre masculin à l'usage des écoles šolska knjiga
maître, maîtresse d'école učitelj, učiteljica ljudske šole
rentrée féminin des écoles začetek šolskega leta
salle féminin d'école šolska soba, razred
navire-école, vaisseau-école masculin šolska ladja
aller à l'école hoditi v šolo
entrer dans une école vstopiti, vpisati se v neko šolo
être à bonne école biti v dobri šoli (tudi figuré)
faire école biti posneman, biti za vzgled, naleteti na posnemanje, imeti posnemovalce, propagirati svoje ideje
cette idée fait école ta ideja se zelo širi
faire l'école učiti (v osnovni šoli)
elle a fait l'école dans ce village pendant 20 ans poučevala je na ljudski šoli v tej vasi 20 let
faire une école (figuré) zmotiti se, urezati se, kozla ustreliti
faire une rude école iti skozi trdo šolo
faire l'école buissonnière »špricati« šolo
fréquenter l'école obiskovati šolo
mettre un enfant à l'école dati otroka v šolo
sentir l'école dišati po šoli, biti pedanten

économie [ekɔnɔmi] féminin gospodarstvo, ekonomija; varčnost, gospodarnost; varčevanje, prihranek; pluriel prihranki

économie d'argent, de papier, de temps, de frais prihranek na denarju, papirju, času, stroških
économie de bouts de chandelles varčevanje na nepravem koncu, pri malenkostih, stiskaštvo, skopuštvo
économie agricole agrarno gospodarstvo
économie en carburant prihranek na gorivu
économie compétitive prosto gospodarstvo
économie contrôlée par l'Etat, dirigée, planifiée načrtno, dirigirano gospodarstvo
économie domestique hišno gospodarstvo (gospodinjstvo)
économie mondiale svetovno gospodarstvo
économie nationale, politique (argot, scolaire éco po) nacionalna, politična ekonomija
privée zasebno gospodarstvo
économie rurale poljedelstvo
cet achat a englouti toutes mes économies ta nakup je požrl vse moje prihranke
faire, réaliser des économies ustvariti si prihranke, privarčevati

écouter [ekute] verbe transitif poslušati; prisluškovati, vleči na ušesa; uslišati; familier ubogati

ne pas écouter ne ubogati (o otroku)
je t'écoute! mislim da! kájpada!
n'écouter que son courage, que ses instincts poslušati le svoj pogum, svoje nagone
n'écouter que d'une oreille le na pol poslušati
écouter d'où vient le vent (figuré) obračati plašč po vetru
ne vouloir écouter personne ničesar si ne dati reči
s'écouter (familier) preveč važnosti pripisovati svojim majhnim nevšečnostim, biti (pre)mehkužen
si je m'écoutais, je n'irais pas à ce rendez-vous če bi bilo po mojem, ne bi šel na ta sestanek
s'écouter parler afektirano govoriti, uživati v svojih besedah