Franja

Zadetki iskanja

  • vzdolž [ou̯] längs, längsseits; entlang (vzdolž ceste eine Straße entlang, vzdolž vlaka den Zug entlang), an … entlang (an der Straße entlang); entlang- (iti/hoditi entlanggehen, premikati se sich entlangbewegen, teči entlanglaufen, voditi/peljati entlangführen)
  • vzporéden parallel (z with)

    biti čemu vzporéden, teči vzporédno z to run parallel with (ali to)
  • waste1 [wéist]

    1. samostalnik
    razsipavanje, tratenje, trošenje, zapravljanje (denarja, časa, moči); izguba, odpad; zmanjšanje; propadanje, propast
    zastarelo opustošenje, razdejanje
    pravno škoda, zmanjšanje vrednosti (posesti, zemljišča) zaradi nemarnosti; odpadki (volne, svile ipd.); makulatura; odplake, pomije; pustinja, neobdelan svet, zapuščeno polje
    geologija mel, melišče; velika površina (of waters vodá)

    a waste of snow snežna pustinja
    it's a sheer waste of time to je čista izguba časa
    to go (ali to run) to waste tratiti se, razsipavati se; v prelogu ležati; podivjati; odtekati
    wilful waste makes woeful want kdor lahkomiselno denar zapravlja, se od premoženja že poslavlja

    2. pridevnik
    pust, neobdelan, neploden; nenaseljen, opustošen; odvečen, brezkoristen, neuporaben, izgubljen, odtočen

    waste drain odtočni kanal
    waste energy neizrabljena energija
    waste land pustina, pustota, neobdelana zemlja
    waste materials odpadni material, odpad(ki)
    waste paper makulaturni papir, odpadki papirja
    to lay waste opustošiti
    to lie waste biti (ležati) neobdelan, neizkoriščen
    to run waste prazen teči (stroj)
  • world [wə́:ld] samostalnik
    svet, Zemlja; vsemirje, vesolje, univerzum; vse, kar je na Zemlji; življenje (na Zemlji), obstanek, eksistenca; ljudje, človeška družba; skupnost ljudi; javno življenje, javnost; miljé, okolje; posvetno življenje; velika množina, masa, množica, veliko število; prostranstvo

    all over the world po vsem svetu
    in the world na svetu
    for all the world za vse na svetu, v vsakem pogledu, popolnoma, natanko
    not for all the world za nobeno ceno
    for all the world like natanko, kot
    not for worlds, not for anything in the world za nič na svetu ne
    out of the world odmaknjen od sveta
    out of this world pogovorno fantastičen, osupljiv, izreden
    worlds away from zelo oddaljen od
    to the world sleng popolnoma
    tired to the world sleng na smrt utrujen
    on top of the world na vrhuncu sreče, v sedmih nebesih
    a world of zelo mnogo, množica (of difficulties težav)
    a world too big mnogo prevelik
    the world of letters učeni svet
    world without end od veka do veka
    to the world's end do konca sveta
    the beginning of the world začetek sveta
    animal (vegetable) world živalski (rastlinski) svet
    citizen of the world svetovljanski človek, kozmopolit
    man of the world izkušen človek
    the lower world podzemlje; pekel
    the New World Novi svet, Amerika
    the wise old world dobri stari običaji, dobre stare izkušnje
    Prince of this world figurativno vrag
    all the world and his wife were there vse, kar leze in gre, je bilo tam
    to begin the world (v)stopiti v (začeti) življenje, začeti kariero; od kraja začeti, biti (stati) na začetku
    she is all the world to me ona mi je (pomeni) vse na svetu
    who in the world is that man? kdo vendar je oni človek?
    to be brought into the world zagledati luč sveta
    to carry the world before one imeti hiter in popoln uspeh; imeti srečo, uspeh v življenju
    to come into the world priti na svet, roditi se
    what in the world am I to do? kaj na svetu (vendar, za vraga) naj naredim?
    it did me a world of good zelo dobro mi je délo (storilo)
    to be drunk to the world pošteno pijan (nadelan) biti
    I would not do it for all the world za vse na svetu ne bi tega naredil (hotel narediti)
    to forsake the world odreči se svetu, opustiti posvetno rabo, posvetno življenje
    as the world goes v našem, sedanjem času
    to go out of the world umreti
    I would give the world to learn it vse na svetu (ne vem kaj) bi dal, da bi to zvedel
    how goes the world with you? kako je kaj z vami?
    to have the world before one figurativno imeti življenje pred seboj
    to let the world slide figurativno pustiti vse teči (potekati, iti), kot pride
    to live out of the world živeti sam zase, odmaknjen od sveta, samotariti
    to make a noise in the world figurativno postati slaven
    what will the world say? kaj bodo rekli ljudje?
  • za3

    1. kam: hinter (za vogal hinter die Ecke, za volan hinter das Lenkrad); kje: hinter (za vogalom hinter der Ecke, za volanom hinter dem Lenkrad, tri kilometre za Celovcem drei Kilometer hinter Klagenfurt)

    2. za kom/čim: hinter … her (iti za Petrom k bregu hinter Peter her zum Ufer gehen, iti/teči za Petrom hinter Peter hergehen/herlaufen); (jemandem/einer Sache) hinterher- (klicati hinterherrufen, krevsati hinterherhinken, nesti/nositi hinterhertragen, peljati se hinterherfahren, teči hinterherlaufen, hinterherrennen, vreči hinterherwerfen)

    3.
    za tem tičati, stati: dahinter- (dahinterstecken, dahinterstehen)

    4. po vrsti, po času: nach (za teboj nach dir, za tretjo hišo je velik hrast nach dem dritten Haus kommt eine große Eiche, najvišji vrh za Montblancom je Monte Rosa nach dem Montblanc ist der Monte Rosa der höchste Berg)
    za Vami, prosim! bitte nach Ihnen!
    z glagoli: nach- (moliti za kom jemandem nachbeten, krevsati za kom jemandem nachhinken); auf (za dežjem pride sonce auf Regen folgt Sonnenschein)

    5. ponavljanje: auf, für, um (dan za dnem Tag auf/für/um Tag, val za valom Welle auf Welle)
    leto za letom jahraus, jahrein, Jahr für Jahr

    6.
    takoj za nächst (dem) (drugi problem, takoj za brezposelnostjo nächst der Arbeitslosigkeit ist dies das derzeit größte Problem)
  • začéti empezar; comenzar; principiar (z por, govoriti a hablar)

    začeti se principiarse
    (nenadoma) začeti teči echar a correr
    začeti jokati (se smejati) echarse a llorar (a reír)
    dobro začeti empezar con bien
    začeti neko delo iniciar un trabajo; (prepir, diskusijo) promover, suscitar
    začeti pravdo incoar un proceso
    začeti z najtežjim empezar por lo más difícil
    začel je s tem, da je rekel ... comenzó por decir...
    prvi začeti tomar la iniciativa
  • zájec zoologija hare; ZDA (kunec) rabbit; figurativno (bojazljivec) coward

    zájec samec male hare, ZDA buck rabbit
    zájec za sezuvanje bootjack
    boječ, plah kot zájec chickenhearted
    lov na zájce hare hunt, hare hunting
    teči, bežati kot zájec to run like a hare
    ploditi se, množiti se kot zájci (kunci) to breed like rabbits
    v tem grmu tiči zájec (figurativno, tu je težava ipd.) there's the rub, that is the crux of the matter, there lies the difficulty, that's where the shoe pinches
  • zájec (-jca) m

    1. zool. lepre; (udomačen) coniglio:
    lov na zajce caccia alla lepre
    slišati kot zajec sentire benissimo, avere un ottimo udito
    spati kot zajec avere il sonno leggero, dormire come una lepre
    teči kot zajec correre come una lepre
    gastr. zajec v omaki spezzatino di lepre

    2. pejor. coniglio:
    prevelik zajec je, da bi si to upal è troppo coniglio da osarlo

    3. cavastivali, tirastivali
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. uganiti, ugotoviti, vedeti, zvedeti, v katerem grmu tiči zajec indovinare, vedere dove sta la lepre
    spoznati se, razumeti se na kaj kot zajec na boben non capirci un'acca
    pren. biti poskusni zajec fare da cavia
    pren. skoraj še nikoli ni zajca ujel per un punto perse Martin la cappa
    zool. morski zajec ciclottero (Cyclopterus)
    zool. planinski zajec lepre delle Alpi (Lepus timidus varronis)
    zool. poljski zajec lepre (Lepus europaeus)
  • zakadi|ti se (-m se) (napasti) herfallen über, losgehen auf; (hitro teči, voziti) losflitzen, losspringen
  • zasled|ovati (-ujem) dogajanje, nasprotnika: verfolgen; (teči za) (jemandem) nachsetzen, nachjagen
    zasledovati z očmi mit den Blicken verfolgen
  • zèbre [zɛbrə] masculin zebra; populaire čudak, posebnež, tip

    courir, filer comme un zèbre zelo hitro teči
  • zulaufen* dotekati; (besuchen) obiskovati, zgrinjati se (v); einem Sektengründer: pridružiti se; zulaufen auf teči/steči k; Allee: potekati (proti, v smeri); spitz zulaufen biti prikoničen
  • zurennen*: zurennen auf teči/steči proti
  • žóga (-e) f palla; ekst. (zlasti nogometna) pallone:
    brcniti, ujeti, vreči žogo calciare, afferrare, lanciare la palla
    poditi se, teči za žogo correre dietro alla palla; rincorrere la palla, il pallone
    hokejska, košarkaška, nogometna, rokometna, teniška žoga disco, paleo (da hockey); pallone da basket; pallone, palla da pallamano; palla da tennis
    žoga za rugby palla ovale
    žarg. šport. žoga je okrogla il pallone è rotondo
    brcati, nabijati žogo giocare al pallone
    poriniti, poslati žogo v mrežo segnare, andare a rete
    pren. vrniti žogo fare a scaricabarili
    šport. centrirati, izgubiti, podati, prestreči, voditi žogo centrare, perdere, passare, intercettare, controllare la palla
    servirati žogo (v tenisu, pingpongu, odbojki itd.) fare il servizio
    metati žogo iz avta rimettere (in gioco la palla), fare la rimessa
    ubraniti žogo parare
    zgrešiti stoodstotno žogo sbagliare una palla-gol
    zadrževati žogo fare melina
    rezana žoga palla tagliata
    sodniška žoga palla arbitrale, palla all'arbitro
  • ἀνα-βλύζω, -ύω 1. intr. curljam, tečem, izviram. 2. tr. πηγήν dam izvirati, curljati, teči iz česa.
  • ἀπο-βάλλω 1. odvržem, vržem proč, zametavam, odlagam orožje, slečem obleko; zavržem, iztiram; ὀμμάτων ὕπνον odpodim spanec iz oči; δάκρυ pustim teči, prelivam; ἐς πόντον odrinem, odpeljem se na morje. 2. gubim (blago), izgubim τὴν τυραννίδα; τὸ ἀξιόπιστον εἶναι zaupanje; pozabim.
  • ἐπί-κουρος, ὁ [Et. na pomoč hiteč, kor. qer-s- "teči, leteti"; -κουρος iz κορσος, lat. curro iz curso, cursus, nem. Roß (stvn. hros)] 1. pomočnik (-ica), rešitelj, zaveznik, θανάτων maščevalec, osvetnik; pl. pomožne čete, zavezniške čete, ἐπίκουρον καλέω na pomoč pozovem. 2. adi. pomožen, braneč, νῆες pomožne ladje.
  • μέλλω [impf. ἔμελλον in ἤμελλον, fut. μελλήσω, aor. ἐμέλλησα, adi. verb. μελλητέον] 1. nameravam, mislim, hočem kaj storiti z inf. a) fut. μέλλεις γὰρ ἀφαιρήσεσθαι ἄεθλον nameravaš me oropati, θήσειν γὰρ ἔτ' ἔμελλεν ἐπ' ἄλγεα Τρωσίν hotel je T. še bolesti (nadloge) poslati, καὶ δή μιν τάχ' ἔμελλε δώσειν ravno ga je hotel izročiti, μέλλω ὑμᾶς διδάξειν hočem vas poučiti; b) praes. ἀλλ' ὅτε δὴ ἄρ' ἔμελλε οἶκόνδε νέεσθαι ko se je hotel domov vrniti, οἶσθα οὖν, ὃ μέλλεις νῦν πράττειν veš, kaj sedaj nameravaš storiti; c) aor. τοὺς μηδὲ μελλήσαντας γενέσθαι ki niso niti nameravali to postati; včasih se inf. izpusti, ako se iz zveze lahko dostavi; d) pt. τὸ μέλλον, τὰ μέλλοντα bodočnost, prihodnost, ὁ μέλλων βίος bodoče (prihodnje) življenje. 2. moram kaj (pre)trpeti, usojeno, namenjeno mi je, more se, sme se, pričakovati je a) po volji (odredbi) usode: ἅ ῥ' οὐ τελέεσθαι ἔμελλεν kar se pa ni imelo izpolniti, čemur ni bila usojena izpolnitev, οὐκ ἂρ' ἔμελλε ἐπανελθεῖν ni mu bilo usojeno, se vrniti, ἔμελλον ἔτι ξυνέσεσθαι ὀιζυῖ πολλῇ usojeno mi je bilo, da pretrpim še mnogo zla, ἐπεὶ οὐκ ἔμελλον ἑταίρῳ ἐπαμῦναι ker nisem smel (mogel) svojemu tovarišu pomagati; ὄρνεις, ὧν ὑφηγητῶν ἔμελλον κτενεῖν πατέρα τὸν ἐμόν ki so oznanile, da bom svojega lastnega očeta umoril, ἔστω τὸ μέλλον naj se zgodi, kar se mora zgoditi; b) po človeški naredbi: ἔμελλον γὰρ θεύσεσθαι (οἱ ἵπποι) morali bi bili teči za tekmo; c) moram (po naravnem razvoju): μέλλεν μέν ποτε οἶκος ὅδ' ἀφνειὸς ἔμμεναι svoje dni je morala biti ta hiša bogata, καὶ λίην σέ γ' ἔμελλε κιχήσεσθαι κακὰ ἔργα morala te je nesreča zadeti, ker …; včasih slovenimo μέλλω z besedami: morebiti, pač, gotovo: μέλλω που ἀπέχθεσθαι Διὶ πατρί gotovo me Zevs sovraži, οὕτω που Διὶ μέλλει φίλον εἶναι tako mora pač biti Zevsu všeč, κελευσέμεναι δέ σ' ἔμελλε δαίμων kakšen bog ti je pač to ukazal, μέλλει πού τις καὶ φίλτερον ἄλλον ὀλέσσαι morebiti je izgubil; inf. se pogosto izpusti: τί οὐ μέλλω; zakaj ne bi? πῶς γὰρ οὐ μέλλει; zakaj neki ne? seveda; τί δ' οὐκ ἔμελλον; kajpada. 3. obotavljam se, odlašam, pomišljam se (= hočem storiti, pa ne storim) z inf. aor. ali praes.; μακρὰ μέλλω dolgo se obotavljam; pass. μέλλεταί τι odlaša se kaj, zamudi se kaj.
  • ὁρμή, ἡ [Et. iz kor. ser, teči] 1. a) napad, naskok, naval, pritisk, udarec, sila, moč, ἐς ὁρμὴν ἔγκεος ἐλθεῖν približati se za lučaj kopja; b) odhod, pohod, podjetje, začetek, vojna. 2. nagon, trud, prizadeva, naklep, namera, želja, hrepenenje, strast, marljivost, καθ' ὁρμήν vneto, marljivo, μιᾷ ὁρμῇ in ἀπὸ μιᾶς ὁρμῆς v enem navalu, istočasno, obenem, enodušno, z isto gorečnostjo.
  • περί-δρομος 2 (δραμεῖν) ep. 1. ki teče okrog, obkrožujoč, okrogel. 2. okrog katerega se more teči, prosto stoječ (ležeč); subst. ὁ περίδρομος hodnik, lopa, mostovž, stebrenik.