Franja

single-acting [síŋglæktiŋ] pridevnik
tehnično (parni stroj) pri katerem vstopa pogonski plin samo v eno stran cilindra

sinistra f

1. levica

2. leva, leva stran:
a destra e a sinistra vsepovsod
alla sinistra, sulla sinistra di levo od
fronte a sinistra! voj., šport pozor na levo!

3. navt. (babordo) levi bok (ladje)

4. polit. levo krilo (parlamenta); levo krilo, levica (v stranki)

sit over prehodni glagol
potisniti, poriniti ob stran

situs² -ūs, m (sinere)

1. lega, položaj, starejše položje, leža, nastavek: urbis Ci., C., L., Messana, quae situ, moenibus, portuque ornata sit Ci., situs loci Ci., locorum Cu., Africae S., castrorum C., agri H., montis Cu., naturae Cu. naravna lega, Aquilonis (proti severu) Plin., membrorum Ci.; pl.: sitūs locorum Ci. ep. lega (posameznih) krajev, terrarum Ci., H. lega dežel, castrorum, oppidorum C. lega taborov (ostrogov), mest, urbium Sen. rh. lega mest; tako tudi sitūs partium Ci., foliorum V.; sitūs gentium T. krajevne razmere.

2. kot fil. t.t. kategorija (razpol) κεῖσϑαι: Aug., quid loci, quid temporis, quid situs, quid habitus, quid facere, quid pati M.

3. meton.
a) stavba, zgradba, poslopje: monumentum … regali situ pyramidum altius H.
b) stran sveta, kraj, pokrajina, področje, območje: meridianus Plin., (sc. pantherae) repleturae illos situs Plin.
c) „naravna lastnost (značilnost, posebnost, karakteristika, tipika)“, „naravno svojstvo“ = opis kake pokrajine, dežele (= descriptio): cuius originem in Africae situ digessimus Amm.

skid² [skid]

1. samostalnik
drsenje kolesa na blatnem zemljišču; drsalica ali sanišče (letala)
množina, ameriško, navtika mesto, kjer se spravljajo čolni vojne mornarice

2. neprehodni glagol
zdrsniti, spodrsniti (v stran), drseti v stran

the car went into a skid avto je začelo zanašati (v stran)
he is on the skids ameriško, sleng z njim gre h koncu
to skid over bežno preiti

skite [skáit] neprehodni glagol
sleng poplesavati, skočiti v stran, plašiti se (o konju)

skrȅtānje s, skrétānje s
1. odklon: skretanje magnetske igle
2. obračanje, obrat, zavijanje na stran

slàbina ž, slabìna ž
1. anat. lakotnica: ljudi se hvataju za -e od smijeha
2. bočna stran polja, reke ipd.: stajao je na obali Morave, vodeni čopor mljackao je -e njegove njive

slice² [sláis] prehodni glagol
narezati, razrezati v režnje (rezine, kose), odrezati reženj (kos); razdeliti, rezati; presekati, razklati
figurativno razkosati, razdeliti (golf)
udariti (žogo) tako, da odleti v stran; nespretno zaveslati z veslom (po vodi)
neprehodni glagol
rezati (režnje, kose itd.)

the ship slices the sea ladja reže morske valove
to slice an estate into farms razdeliti zemljišče na kmetije

smooth¹ [smu:ð]

1. pridevnik
gladek; raven; miren; mehek voljan; enakomeren; prijeten; zvožen, obrabljen, gladek (pnevmatika); eleganten, zanosen (glasba); izbrušen, tekoč (govor); gladek kot jegulja, jeguljast, prilizljiv, dobrikav, hinavski; mil, blag (vino)
tehnično brez trenja, gladek
jezikoslovje brez aspiracije

smooth chin gladka (obrita) brada
smooth driving mirno šofiranje
a smooth face hinavsko prijazen obraz
smooth hair gladki lasje
smooth sea gladko, mirno morje
a smooth surface gladka površina
smooth tire casing zvožena, gladka pnevmatika (plašč)
a smooth verse tekoč stih
I am now in smooth water figurativno zmogel sem to, uspelo mi je, sedaj sem dober
to make things smooth for s.o. zravnati, utreti komu pot
the way is now smooth figurativno sedaj je pot prosta

2. prislov
gladko; ravno; mirno, brez zatikanja, brez težav

3. samostalnik
gladkost, pogladitev
figurativno ugodna stran (česa)

to give a smooth to the hair pogladiti si lase (s ščetko)
to take the rough with the smooth enako sprejemati dobro in slabo v življenju

snaggletooth množina snaggleteeth [snǽgltu:ɵ, -ti:ɵ] samostalnik
naprej ali v stran izrasel zob
sleng škrbasta oseba (zlasti otrok)

sol moški spol sonce, sončni sij; bikoborba sončna stran (v areni); sončni tolar (= španski duro, 5 peset)

sol naciente vzhajajoče sonce, sončni vzhod
día de sol sončen dan
entrada de sol (bikob) vstopnica za sončno stran v areni
rayo del sol sončni žarek
reloj de sol sončna ura
salida (puesta) del sol sončni vzhod (zahod)
tostado del sol ogorel od sonca
a pleno sol v polnem soncu
con sol podnevi
de sol a sol, de sol a sombra od jutra do večera
coger el sol sončarico dobiti
hace sol sonce sije
tomar el sol, exponerse al sol sončiti se
el sol se deja caer zelo pripeka
no dejar a sol ni a sombra a uno komu vedno za petami biti, ne ga pustiti pri miru
al ponerse el sol ob sončnem zahodu
antes de salir el sol pred sončnim vzhodom
dos ojos como dos soles (fig) par čudovito lepih oči

solana ženski spol sončen kraj, južna stran

sombra ženski spol senca; senčna podoba, prikazen; videz; bikoborba senčna stran arene; madež; dovtipnost; prikupnost, gracioznost; senčenje

entrada de sombra (bikob) vstopnica za senčno stran v areni
no es ni sombra (de lo que era) še senca tega ni (kar je nekoč bil)
estar a la sombra v senci biti; fig v zaporu biti
hablar con sombra dovtipno, zanimivo govoriti
hacer sombra senco metati
desconfiado hasta de su sombra lastne sence se bati, skrajno nezaupljiv biti
poner a la sombra zapreti v ječo
tener (buena) sombra duhovit biti; srečo imeti
tener mala sombra zoprn biti, neduhovit (puhel) biti; smolo imeti
¡ni por sombra! še v sanjah ne!
sombras pl tema

Sonnenseite, die, prisojna stran, prisoje

Sonnseite, die, prisojna stran, prisoje

sopravvēnto

A) avv. navt. na vetrni strani:
navigare sopravvento pluti v privetrju

B) agg. invar. privetrn, izpostavljen vetru

C) m

1. navt. privetrje, privetrna stran, izpostavljenost vetru

2. pren. prednost, premoč:
prendere il sopravvento su doseči prednost, premoč nad čim

spare¹ [spɛ́ə] prehodni glagol
varčevati, varčno uporabljati; prihraniti, dati na stran, imeti v rezervi; odstopiti, lahkó pogrešati, biti brez (česa), imeti odveč; prizanesti (komu), oprostiti (kazen), prihraniti (komu ali sebi) (trud itd.); ne povzročiti (sramu, rdečice)
neprehodni glagol
varčevati, skopariti; opustiti (kaj); prizanesti, pustiti (komu) življenje

enough and to spare na pretek, še preveč, več kot preveč, obilo
to spare a defeated adversary prizanesti poraženemu nasprotniku
spare my blushes! ne spravljajte me v sramoto, prihranite mi sramoto, ne blamirajte me!
I can spare his advice lahko pogrešam njegove nasvete
I was spared attending the lectures bil sem oproščen obiskovanja predavanj
can you spare the car today? lahko pogrešate svoj avto danes?
to spare the captives prizanesti ujetnikom
can you spare me a cigarette? imaš cigareto odveč zame?
spare us these explanations! prizanesite nam s temi razlagami!
to spare no expense ne varčevati s stroški
I can spare no money for it za to nimam denarja
I can spare a fiver lahko ti dam petak (5 funtov)
spare your money for another occasion prihrani si denar za kako drugo priložnost
spare my feelings! imej obzir do mojih čustev!
I was spared the insult prizanesli so mi z žalitvijo
spare me! prizanesite mi!, milost!
I can ill spare any hands now zdaj ne morem pogrešati nobenega delavca
spare me your objections! prizanesite mi s svojimi ugovori!
to spare o.s. prihraniti si trud
not to spare o.s. ne varčevati s svojimi močmi
to spare the rod and spoil the child varčuj s šibo in pokvaril boš otroka, šiba novo mašo poje
I cannot spare the time ne morem najti potrebnega časa
I have no time to spare ne smem izgubljati časa, nimam dosti časa
to spare no trouble ne varčevati s trudom

spáte n

1. hrbet, hrbtišče, pleča
□ pe spate vznak

2. zadnja stran
□ în spate zadaj

3. zaledje

stand out neprehodni glagol
izstopiti; stran štrleti (o ušesih)
figurativno odlikovati se, biti posebno viden, pasti v oči; biti drugačen, razlikovati se (against od)
ne sodelovati, ne biti zraven, ne se udeležiti; vzdržati, ne popustiti; trdovratno se braniti (against proti)
upirati se; boriti se, potegniti se (for za)
stopiti v stran

stand out of my sight! izgini mi izpred oči!
stand out of my way! pojdi mi s poti, daj mi prostor!
prehodni glagol
prenašati, prenesti, pretrpeti; vztrajati (that da)