Franja

rèp cola f ; rabo m

lisičji rep cola de zorra
pet repov živine cinco cabezas de ganado
konjski rep (frizura) cola de caballo
migati z repom mover la cola, colear, menear el rabo
to nima ne glave ne repa eso no tiene pies ni cabeza
stisniti rep med noge irse con el rabo entre piernas
stopiti komu na rep dar un pisotón a alg, pisar un callo a alg

retraer* (glej traer) nazaj prinesti; zopet kupiti; umakniti, izvleči, odtegniti; očitati; grajati

me retrae el recuerdo de... to me spominja na ...
retraerse umakniti se, nazaj stopiti
retraerse a un lugar solitario zateči se v samoto

ribalta f

1. loputa, zaklopnica:
letto a ribalta zložljiva postelja

2. gled. predodrje:
luci della ribalta ekst. pren. oder, gledališče
salire, venire alla ribalta stopiti v ospredje, zasloveti

rideau [rido] masculin zastor, zavesa (tudi théâtre); figuré koprena, pajčolan

rideau de fer (théâtre) železni zastor, politique železna zavesa
au delà du rideau de fer onstran železne zavese
rideau de feu, de fumée (militaire) ognjena, dimnata zavesa
rideau de troupes (militaire) tanka linija čet, ki zakriva gibanje čet
lever masculin de rideau (théâtre) enodejanka pred glavno igro
rideau! (familier) dovolj!
lever, baisser le rideau (théâtre) dvigniti, spustiti zastor, zaveso
se tenir derrière le rideau (figuré) držati se v ozadju, ne stopiti na dan
écarter, tirer le rideau odriniti, pritegniti zaveso
tirer le rideau sur quelque chose (figuré) pokriti kaj s kopreno, prikriti kaj

rientrare

A) v. intr. (pres. rientro)

1. vstopiti spet, vstopati nazaj, spet priti; vrniti, vračati se:
rientrare in casa spet stopiti v hišo
i giocatori sono rientrati in campo igralci so spet na igrišču
quando rientri? kdaj prideš, kdaj se vrneš?
rientrare in grazia di qcn. pren. biti spet v milosti pri kom, uživati spet naklonjenost nekoga
rientrare nei ranghi pren. spet se podrediti, podrejati
rientrare in patria vrniti se domov, v domovino
rientrare in possesso di qcs. spet priti do česa
rientrare in sé zavedeti, ovedeti se

2. ekst. umakniti, umikati se; uskočiti, skrčiti se (blago); pren. biti odpovedan, ne se realizirati:
per mancanza di finanziamenti il progetto è rientrato zaradi pomanjkanja finančnih sredstev projekt ni bil realiziran

3. biti pomaknjen nazaj, navznoter

4. spadati (k), biti (v):
il caso non rientra nelle tue competenze zadeva ni v tvoji pristojnosti

5. nazaj dobiti (izposojeni, vloženi denar):
rientrare nel proprio, rientrarci priti na svoje

B) v. tr.

1. navt. nazaj potegniti, povleči (v čoln, na ladjo)

2. navt. speti del jader

sacco¹ m (pl. -chi)

1. vreča:
riempire, vuotare il sacco napolniti, sprazniti vrečo
a sacco obl. vrečast (kroj)
corsa nei sacchi igre tek v vrečah
sacchi postali poštne vreče
cogliere qcn. con le mani nel sacco pren. koga zalotiti pri dejanju
colmare il sacco pren. pretiravati
fare qcs. con la testa nel sacco pren. kaj narediti brezglavo, nemarno
mettere qcn. nel sacco pren. koga prevarati; koga ugnati v kozji rog; dati koga v žakelj
non è farina del tuo sacco pren. to pa ni zraslo na tvojem zelniku
sembrare un sacco izgledati kot žakelj (v slabo krojeni obleki)
tenere il sacco a qcn. pren. komu držati vrečo, žakelj
tornarsene con le pive nel sacco pren. vrniti se razočaran, z dolgim nosom
vuotare il sacco pren. izkašljati se

2. polna vreča (vsebina):
sacco d'ossa pren. suhec
sacco di stracci pren. slabš. slabo oblečena oseba

3. pren. pog. vreča, kup:
avere un sacco di quattrini imeti kup denarja
dare a qcn. un sacco di botte, di legnate komu prešteti kosti, koga prebunkati
dire un sacco di bugie debele klatiti
volersi un sacco di bene strašno se imeti rad
un sacco (moltissimo, tantissimo) zelo, strašno, hudo, super

4. vrečevina; kuta:
vestire il sacco relig. stopiti v red, pomenišiti se

5. ekst. šport (boksarska) vreča
sacco alpino, da alpinista alpin. (planinski) nahrbtnik
sacco da bivacco alpin. bivak vreča
sacco a pelo spalna vreča
sacco da viaggio potovalna vreča
fare colazione al sacco jesti na prostem

6. ekst.
sacco delle acque, amniotico plodnik, amnion
sacco lacrimale anat. solznik, solzna vrečica
sacco della rete rib. vreča
sacco scrotale anat. modnik

7. pog. šalj. trebuh, vamp:
riempirsi il sacco nabasati, nažreti se

8. žarg. tisočak
PREGOVORI: non dir quattro se non l'hai nel sacco preg. ne delaj računov brez krčmarja
sacco vuoto non sta in piedi preg. prazna vreča ne stoji pokonci

saio m (pl. -ai) relig. kuta:
gettare il saio alle ortiche pren. razmenišiti se
prendere, vestire il saio pomenišiti se, stopiti v samostanski red

saltar (pre)skočiti, naskočiti; obrejiti; poskakovati, skakljati, odskočiti; razleteti se, póčiti; v oči pasti; razjeziti se; planiti na

saltar las muelas a alg. komu zobe izbiti
saltar una zanja skočiti čez jarek
saltar al agua (de cabeza) na glavo skočiti v vodo
saltar a la cuerda skakati čez vrv
eso salta a la vista (ali a los ojos) to pade v oči, to je jasno
saltar de odskočiti
saltar de alegría od veselja skakati
saltar en pedazos na kose se razleteti
saltar en tierra stopiti na kopno
saltar por aros skozi obroče skakati
saltar por encima de a/c preskočiti kaj
saltar por la ventana skozi okno skočiti
hacer saltar v zrak pognati, razstreliti
(hacer) saltar la banca banko razbiti (pri igri)
andar a la que salta (fig) na slepo srečo iti
estar al que salta (ali salte) (pop) nobenega ženina ne najti (dekle)
¡te van a saltar los sesos! glavo ti bo razneslo! (od premišljevanja ipd.)
saltarse la tapa de los sesos (de un pistoletazo) pognati si kroglo v glavo
saltar(se) un renglón preskočiti vrstico
los ojos se le saltaban de las órbitas oči je izbuljil od začudenja
las lágrimas se le saltan de los ojos solze mu stopijo v oči

samostán (-a) m rel. convento, monastero; chiostro, abbazia, badia:
moški samostan convento maschile, di religiosi, di frati
ženski samostan convento femminile, di religiose, di suore
frančiškanski samostan convento francescano
kartuzijanski samostan certosa
benediktinski samostan monastero benedettino
samostan tretjerednic mantellata
iti, stopiti v samostan entrare in convento, farsi monaco (suora), prendere gli ordini religiosi

scaena (slabo scēna) -ae, f (izpos. σκηνή)

1. (gledališki) oder, prizorišče, prizórnica, sploh gledališče, gledišče, teater, scena: PL., LUCR., VITR., SUET., IUST., DIG., DON., AMM. idr., histrio hoc videbit in scaena? CI., in scaenam prodire N. nastopiti (nastopati) na (gledališkem) odru, de scaena decedere CI. za vselej stopiti z odra, dati odru slovo (naspr. in scaenam redire CI.), ad ostentationem scaenae L. za prikazovanje na odru, scaenae spectacula O., scaenis decora alta futuris V., scaenis agitatus Orestes V. čez vse odre pojani (gnani) = pogosto prikazovani, agitur res in scaenis H. se odvija na odru, poteka na odru, actor cum stetit in scaena H., artifices scaenae SEN. PH. gledališki umetniki = gledališki igralci, fabulam in scaenam deferre SUET. spraviti na oder, uprizoriti.

2. metaf.
a) krajinsko prizorišče: silvis scaena coruscis desuper V. od lesketajočega gozda zgoraj obrobljena čistina.
b) kraj prostor, prizorišče, torišče ali poprišče, področje kake javne dejavnosti, starejše pozoríšče, prizórnica: in scaena, id est in contione CI., quia maxima quasi oratori scaena videatur contionis CI., scaena manet dotes grandis, amice, tuas O.; occ. prizorišče, torišče zgovornosti = govorniški oder, govorniško odrišče, govorišče, retorska šola: PLIN. IUN. idr., adulescentuli nostri deducuntur in scaenam scholasticorum T.
c) svetovno prizorišče, svet, javnost, občinstvo: quae si minus in scaena sunt CI. svetu manj na očeh, manj očitno, vzbuja manj pozornosti javnosti, scaenae servire CI. svetu se kazati, ubi se a volgo et scaena in secreta remorant virtus Scipiadae et mitis sapientia Laeli H.
d) razkazovanje, zunanji blišč, pomp, očitna gizda(vost), razkošje, sijaj: neque (sc. verba) ... ad scaenam pompamque sumuntur CI., nec minore scaenā Mausoleo intulit (sc. urnas) SUET.
e) po dogovoru uprizorjena komedija, vnaprej dogovorjena komedija, maškarada = dogovorjena stvar, prevara, slepilo, (pre)slepitev: scaena rei totius haec CAELIUS AP. CI. EP., ne quid scaenae deesset PETR., scaenam ultro criminis parat T., scaena feralium nuptiarum AP., affectare ad omnem malitiae suae scaenam TERT. slepilo.
f) (poznolat.) scena = pogled na kaj, zunanja podoba (oblika), (zunanji) videz, prizor, navideznost, pojava, prikazen, prikazovanje, zunanja (iz)vršitev, položaj, vloga, potek ipd.: AMM. idr., turpissimam scaenam patefaciunt AP., scaenam, quam sponte sumpserat AP. vlogo, specta deinde scaenam meae calamitatis AP. moj položaj pri tej nezgodi.

Schattendasein, das, ein Schattendasein führen/fristen životariti; aus dem Schattendasein hervortreten figurativ stopiti iz sence

sénca (-e) f

1. ombra:
temna senca oblaka l'oscura ombra della nube
sence tovarniških dimnikov le ombre delle ciminiere
igra svetlobe in sence gioco di luce e ombra
stopiti iz sence uscire dall'ombra, pren. dall'ombra, dall'anonimato
gosta senca dreves la fitta, la densa ombra degli alberi

2. (temnejše mesto na sliki) ombra:
razporeditev svetlobe in senc na sliki disposizione di luce e ombra nel quadro

3. pren. (v obrisih vidna postava) ombra:
videla je senco za seboj, zato je pospešila korak scorse un'ombra alle spalle, perciò accelerò il passo

4. rad. (območje z oslabljenim sprejemom televizijskih valov) ombra:
radarska senca l'ombra del radar

5. pren. (zelo majhna količina) ombra:
senca dvoma un'ombra di dubbio
ni prenesel niti sence kritike non sopportava la minima critica

6. pren. (kar je po kvaliteti zelo malo podobno primerjanemu) ombra:
reprodukcija je le senca originala la riproduzione è una pallida ombra dell'originale
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. nanj je legla senca fu preso, assalito dall'ansia, dal dolore
pren. bati se lastne sence aver paura della propria ombra
pog. ne delaj mi sence togliti dalla luce
pren. metati na koga senco gettare cattiva luce su qcn.
pren. živeti v senci restare inosservato, insignificante, vivere all'ombra, vivere nell'ombra
živeti v senci smrti essere costantemente in pericolo mortale, vivere all'ombra della morte
imeti črne sence pod očmi avere le occhiaie
pren. grozeča senca vojne l'ombra minacciosa della guerra
pren. prepirati se za oslovo senco far questioni di lana caprina
biti le senca samega sebe essere l'ombra di sé stesso
evf. oditi v kraljestvo senc scendere nel regno delle ombre, morire
polit. vlada v senci governo ombra
držati se koga kot senca seguire qcn. come un'ombra

7. num. ombratura, ombreggiatura

8. med. ombra:
pri rentgenskem slikanju so se na pljučih pokazale sence la radiografia ha rivelato la presenza di ombre ai polmoni

servizio m (pl. -zi)

1. služba; strežba, postrežba:
donna di servizio služkinja
donna a mezzo servizio postrežnica
porta di servizio vrata za služinčad
i servizi domača opravila
servizio compreso gost. s postrežbo vred

2. javna služba, delo:
anzianità di servizio delovna doba
entrare in servizio stopiti v službo
fare, prestare servizio služiti, delati

3. voj. služba:
servizio civile civilna služba
servizio militare vojaška služba
servizio permanente effettivo stalna vojaška služba
servizio di guardia, di picchetto, di ronda stražarska, dežurna, obhodna služba
fuori servizio izven službe, v prostem času; neuporaben, pokvarjen, ki ne dela (stroj)
essere di, in servizio biti dežuren

4. radio publ. poročilo, reportaža

5. pren. usluga

6. ekon.
servizi pl. usluge

7. pog. posel, opravilo; evfemistično telesna potreba

8. admin. služba:
servizio meteorologico meteorološka služba
servizio sociale socialna služba
servizio segreto, di sicurezza varnostna služba

9. gosp. servis (jedilno orodje, posodje):
servizio da tè čajni servis

10. avto
stazione di servizio servis, servisna postaja (na bencinskih črpalkah)

11.
servizi pl. gradb. pomožni prostori, kuhinja in sanitarije

12. šport servis

set^*3 [set]

1. prehodni glagol
postaviti, položiti, posaditi, namestiti, instalirati, montirati, dati v določen položaj; naravnati (ud, uro); razvrstiti, sestaviti v zbirko (žuželke itd.); nasaditi (kokoš, jajca); pogrniti (mizo), razviti (jadro); razporediti, zlágati (tiskarske črke); urediti, (s)frizirati (lase); vstaviti, vdelati (dragulj v zlato); zabiti (v zemljo); spraviti (v gibanje), privesti, spraviti v določeno stanje; spustiti (na prostost); nagnati koga k delu, zapovedati mu, da se loti kakega dela; postaviti, dati (komu kaj) za zgled (vzor, primer); postaviti (pravilo); dati (komu ali sebi) nalogo; komponirati, uglasbiti (to za)
naščuvati (at s.o. proti komu)
razpisati (nagrado) (on na)
stisniti (zobe)
gledališče uprizoriti, postaviti na oder; obsuti, posuti kaj (with z)
sesiriti (mleko); usmeriti, gnati (čoln); zasaditi zemijo, tla (with z)

2. neprehodni glagol
zaiti, zahajati (sonce, mesec, tudi figurativno)
ustaliti se (vreme); pihati (o vetru), prihajati (from od, iz)
gibati se, premikati se v neki smeri (o vodnem toku itd.); kreniti (na pot); kazati nagnjenost (to za)
lotiti se, začeti; pridobiti na moči; (o lovskem psu) nepremično obstati in tako opozoriti na bližnjo divjačino; (o obleki) pristajati; spremeniti se v trdno stanje, otrdeti (cement, malta), strditi se; (o plesalcih) stati nasproti partnerju; (o cvetu) narediti plod; dobiti določeno obliko

to set afoot (on foot) začeti, pripraviti (kaj)
to set s.o. against nahujskati koga proti, ustvariti pri kom nerazpoloženje za
to be set on (upon) s.th. trdovratno vztrajati pri čem, biti ves mrtev na kaj
to set alar(u)m naravnati budilko na potrebni čas
to set the axe to s.th. začeti kaj sekati, nastaviti sekiro na kaj, uničiti kaj
to set the broken bones (a fracture) naravnati zlomljene kosti (zlom)
to set books to be read določiti knjige, ki jih je treba prebrati
this hat set me back a pound sleng ta klobuk me je stal en funt
to set bounds to s.th. omejiti kaj
to set one's cap at pogovorno prizadevati si pritegniti (snubca)
this cement sets quickly ta cement hitro otrdi
to set chairs for everybody namestiti stole za vse
his character has set njegov značaj je dozorel
to set the clock (the watch) naravnati uro
to set close tisk staviti, zlágati z majhnimi razmiki med črkami ali besedami
to set at defiance izzvati, kljubovati
to set a dog on s.o. spustiti, naščuvati psa na koga
to set persons by the ears (at variance, at loggerheads) izzvati prepir (razdor) med dvema osebama, spraviti v spor, spreti dve osebi
to set s.o. at ease pomiriti koga, osvoboditi koga zadrege (tesnobe, ženiranja, stiske)
to set an end to s.th. napraviti konec čemu
to set an engine going spraviti stroj v pogon
to set an example dati zgled
to set eyes on s.th. upreti oči (pogled) v kaj, opaziti kaj
to set one's face against pogovorno odločno se upreti, zoperstaviti
how far did I set you? (v šoli) do kam smo prišli (vzeli) (zadnjič)?
to set the fashion dajati, uvesti, diktirati modo (ton)
to set s.o. on his feet postaviti koga na noge (tudi figurativno)
to set fire to (at) s.th. podnetiti, zažgati kaj
to set s.th. on fire požgati, zažgati kaj
to set the Thames on fire figurativno napraviti nekaj osupljivega
to set foot in a house prestopiti prag hiše, vstopiti v hišo
to set on foot postaviti na noge, začeti, uvesti, spraviti v gibanje, v tek
to set foot on s.th. stopiti na kaj
to set free (at liberty) izpustiti na prostost
to set a glass in a sash vstaviti šipo v (okenski) okvir
to set one's hand to s.th. podpisati kaj, zapečatiti kaj
to set a hen posaditi kokoš na jajca
to set one's house in order spraviti (svojo) hišo v red, urediti hišo; figurativno spraviti svoje stvari v red, urediti svoje stvari; napraviti red, pomesti z nepravilnostmi, izvesti reforme
to set a lady's hair urediti, naviti, sfrizirati, narediti pričesko dami
to set one's hand to a task lotiti se naloge
I set my hand and seal to this document s tem podpisujem to listino
to set one's heart (one's mind) to s.th. poželeti, zelo si (za)želeti, zahtevati zase, izbrati zase, odločno skušati dobiti kaj, navdušiti se za kaj
to set s.o.'s heart at rest napraviti konec dvomu, zaskrbljenosti, pomiriti koga
the jelly has (is) set želé se je strdil
to set at large dati prostost, izpustiti, osvoboditi
to set a company laughing spraviti družbo v smeh
to set ono's life on a chance figurativno staviti svoje življenje na kocko
to set s.th. in a proper light postaviti kaj v pravo luč
to set little (much) by s.th. malo (visoko) kaj ceniti
to set one's mind on obrniti svoje misli na
to set to music uglasbiti
my muscle sets mišica se mi napne
to set s.o. at naught rogati se, posmehovati se komu, podcenjevati, omalovaževati, poniževati, v nič devati koga, ne se ozirati na koga
to set o.s. against s.th. upreti se, zoperstaviti se čemu
public opinion sets strongly against them javno mnenje jim je sovražno
to set o.s. lotiti se; šport zavzeti mesto na startu, pripraviti se za start
to set the pace regulirati korak, hojo; dajati takt
to set paper pogovorno napisati vprašanja, ki jih bodo vlekli študenti na izpitu
to set pen to paper lotiti se pisanja, začeti pisati
to set the police after s.o. poslati policijo za kom
to set a price on s.th. določiti čemu ceno, naložiti ceno za kaj
to set a price on s.o.'s life (head) razpisati nagrado na glavo kake osebe
to set s.th. before the public prinesti kaj pred javnost
to set a razor nabrusiti britev; izgladiti ostrino britve po brušenju
to set s.o. at rest pomiriti, umiriti koga
to set a question at rest urediti (rešiti) vprašanje
to set s.o. right popraviti, korigirati koga
to set right (to rights, in order) spraviti v red, popraviti
to set roaring (in a roar) spraviti v krohot
to set a handle with rubies vdelati rubine v ročaj
to set sail dvigniti jadro, odjadrati, odpluti, kreniti na potovanje po morju
to set a saw izviti zobe žage v nasprotnih si smereh
to set seal to s.th. staviti pečat na kaj
to set seed posejati seme
to set shoulder to the wheel figurativno pomagati, podpreti, zelo si prizadevati, odločno se lotiti
to set spies on s.o. vohuniti za kom
to set spurs to the horse z ostrogami spodbosti konja, spodbujati
to set a stake into the ground zabiti kol v tla, v zemljo
his star sets figurativno njegova zvezda zahaja
to set store by s.th. sleng visoko (zelo) ceniti, preceniti kaj; pripisovati veliko važnost čemu
to set the table pogrniti mizo
to set a task dati, naložiti nalogo
to set one's teeth stisniti zobe (tudi figurativno)
to set s.o.'s teeth on edge izzvati razburjenost (vznemirjenost) pri kom, (raz)dražiti živce komu, iti komu na živce
to set s.o. thinking dati komu misliti
to set a trap nastaviti past (zanko)
to set at variance spreti, razdvojiti
to set veils razpeti jadra
to set s.o. in the way pokazati komu pot, spraviti koga na pravo pot
to set s.o. on his way arhaično spremiti koga del (kos) poti
to set wide tisk staviti razprto, z velikimi razmiki med črkami ali besedami
to set one's wits to another's meriti se s kom v diskusiji
to set one's wits to a question iskati rešitev problerna, prizadevati si rešiti problem
to set one's wits to work predati se resnemu razmišljanju
to set the watch navtika postaviti straže na njihova mesta
it sets him well dobro mu pristaja
the weather has set fair vreme je postalo lepo
to set s.o. to work spraviti koga k delu
to set o.s. to work lotiti se dela

setzen

1. auf einen Stuhl usw: posaditi

2. Agronomie und Gartenbau Pflanzen: saditi, posaditi;

3. sich setzen sesti, usesti se; sich zum Tisch setzen sesti k mizi/obedu/kosilu, večerji; sich setzen auf ein Pferd: sesti na (konja), zajahati (konja); sich setzen an die Arbeit sesti k delu, lotiti se dela

4. sich setzen Technik usedati se, Baukunst, Architektur posedati/posesti se

5. (aufstellen) ein Denkmal, eine Frist, Prioritäten, einen Ofen usw.: postaviti; (stellen) Bedingungen, Fristen usw.: postavljati, postaviti; (bestimmen) Fristen, Schwerpunkte usw.: določati, določiti; (geben) auf die Speisekarte, an die Tagesordnung: dajati/dati, postavljati/postaviti

6. Typographie staviti, postaviti;

7. Lotterie usw.: staviti, igrati; auf jemanden/etwas setzen staviti na (koga/kaj); seine Hofnung setzen auf staviti upe na/v

8. an den Mund: nesti k ustom; an das andere Ufer, über einen [Fluß] Fluss jemanden: prepeljati (koga); Jagd Junge: poleči, skotiti Akzente setzen poudarjati, poudariti; seinen Namen setzen podpisati se (auf na, unter pod) ; ein Pfand setzen zastaviti; einen Punkt setzen narediti piko; sich eine Spritze setzen dati si injekcijo; mit einem Fahrzeug: setzen an zaleteti se v; auf freien Fuß setzen osvoboditi (koga), dati/vrniti prostost (komu); auf Grund setzen ein Schiff usw.: nasesti z; in ein günstiges/ungünstiges Licht setzen ugodno/neugodno prikazovati, osvetliti; auf eine Liste setzen dati/vpisati na seznam; auf eine Rechnung setzen zaračunati; aufs Spiel setzen postaviti na kocko;
außer: außer Kraft setzen razveljaviti, ukiniti, preklicati, določiti konec veljavnosti; außer Betrieb setzen zaustaviti;
in: in Anführungszeichen setzen dati v narekovaj; in Brand setzen zažgati; in Betrieb setzen zagnati, pognati v tek; in Freiheit setzen osvoboditi (koga/kaj), dati prostost (komu, čemu); in den Kopf setzen vtepsti/vbiti v glavo (sich si) ; in Kraft setzen določiti začetek veljavnosti; den Ball: ins Netz setzen poslati v mrežo; in Szene setzen inscenirati, postaviti na sceno; in die Welt setzen Gerüchte: širiti, ein Kind: roditi; ins Werk setzen začeti z, uresničevati (kaj); sich setzen in Staub, Sand usw.: prodirati v, prodreti v; sich in Unrecht setzen ne imeti prav; sich mit jemandem in Verbindung setzen stopiti v zvezo s (kom);
über: setzen über einen Stuhl, ein Hindernis: skočiti preko, preskočiti (kaj), über ein Wasser usw.: prečkati;
zu: sich zur Wehr setzen braniti se

služb|a¹ ženski spol (-e …)

1. (delo) der Dienst, (dnevna Tagdienst, nočna Nachtdienst, Spätdienst, notranja Innendienst, patruljna Patrouillendienst, Streifendienst, policijska Polizeivollzugsdienst, Polizeidienst, pri okencu Schalterdienst, v zaledju vojska Etappendienst)

2. (delovno mesto) die Stellung, die Anstellung, der Dienst (dosmrtna Lebensstellung, državna Staatsdienst)

3. duhovniška, sodniška, profesorska ipd.: das Amt, Priesteramt, Richteramt, Lehramt
škofovska služba das Bischofsamt
|
brez službe stellungslos
… službe Dienst-
(konec der [Dienstschluß] Dienstschluss, leto das Dienstjahr, nastop der Dienstantritt, poškodba ob opravljanju die Dienstbeschädigung, začetek der Dienstbeginn)
biti v službi im Dienst sein
v notranji službi innendienstlich
imeti službo Dienst haben
menjati službo sich verändern
najti službo unterkommen
nastopiti službo seinen Dienst antreten
odpovedati službo kündigen
prošnja za službo die Stellenbewerbung
sposoben za službo dienstfähig
stopiti v službo pri in Dienst treten bei
vzeti v službo in Dienst nehmen, anstellen, einstellen

slúžba servicio m ; empleo m , puesto m , función f ; colocación f ; cargo m

javna, državna služba servicio del Estado
honorarna služba empleo honorario
dnevna služba servicio diurno (ali del día)
nočna služba servicio nocturno
vojaška služba (na fronti) servicio militar (en el frente)
služba božja (rel) oficio m (ali culto m) divino
služba pri okencu servicio de ventanillo
letalska služba (promet) servicio aéreo
poštna služba servicio postal (ali de correo)
telefonska služba servicio telefónico
prometna služba (na železnici) servicio de andén
poročevalska, informativna služba servicio de información
pomorska služba servicio naval (ali marítimo)
učiteljska služba (osnovna šola) magisterio m, (srednje šole) profesorado m de enseñanza media
upravna služba servicio administrativo
vremenska služba servicio meteorológico
zaupna služba cargo m (ali puesto m) de confianza
v aktivni službi en (servicio) activo
sposoben za službo apto para el servicio
v opravljanju svoje službe en el ejercicio de sus funciones
biti v službi, imeti službo estar de servicio
nastopiti službo entrar en funciones, comenzar el servicio
opravljati službo hacer el servicio
stopiti v službo h komu, pri kom entrar al servicio de alg
potegovati se za (kako) službo solicitar (ali pedir) una colocación
vzeti v službo tomar a su servicio
goste službe, redke suknje piedra f movediza nunca moho la cobija

sólza larme ženski spol , (pesniško) pleur moški spol

krokodilove solze larmes de crocodile
solze veselja larmes de joie
dolina solz vallée ženski spol de larmes, monde moški spol terrestre
s solzmi v očeh les larmes aux yeux
ganjen do solz ému (ali touché) aux larmes
točiti, pretakati solze verser (ali répandre) des larmes, pleurer
točiti bridke (ali grenke) solze répandre des larmes amères
točiti vroče solze pleurer à chaudes larmes
smejati se skozi solze rire entre ses larmes
smejati se do solz rire aux larmes
stopiti se v solzah fondre en larmes (ali en pleurs), être tout en larmes, se noyer dans les larmes (ali dans les pleurs), être tout éploré

sólza lágrima f

solze veselja lágrimas f pl de alegría
krokodilove solze lágrimas de cocodrilo
brez solz sin lágrimas, (o očesu) enjuto
s solzami v očeh con lágrimas en los ojos, con los ojos arrasados en lágrimas
do solz ganiti koga arrancar lágrimas a alg
otreti komu solze secar (ali enjugar) las lágrimas a alg
solze prelivati derramar (ali verter) lágrimas
smejati se v solzah llorar de risa
stopiti se v solzah deshacerse en lágrimas, estar hecho un mar de lágrimas
točiti grenke solze llorar a lágrimas vivas, fam llorar a moco tendido
točiti solze za kom llorar la muerte de alg, sentir (ali lamentar) la desaparición de alg
v solze planiti romper a llorar

soródstvo parentesco m ; (sorodniki) parentela f , los parientes

sem v sorodstvu z njim es pariente mío, somos parientes
skleniti, stopiti v sorodstvo contraer parentesco