Franja

trā-iciō (soobl. prvotnega trāns-iciō) -ere -iēcī -iectum (trāns in iacère)

I.

1. čez (preko) vreči, metati, ustreliti (streljati), položiti (polagati), prenesti (prenašati), (po)čez dati (dajati), déti, dejáti (dévati): neque ullum telum traiciebatur C., vexillum trans vallum traiecit L., pontibus traiectis Hirt. (po)čez položiti moste (mostove) (od stolpa do stolpa); pesn.: funis traiectus V. okoli (jambora) ovita vrv, malis antennisque de nave in navem traiectis L. čez upogniti, upogniti, tako da molijo nad (čez) … , pondus (sc. corporis) equo alterno Pr., pedes super acervos Pr. ali per ardentes acervos membra O. preskočiti; pren.: arbitrium traiecit in omnes O. je prenesel, ex illius invidiā aliquid in te traicere Ci.

2. vtakniti (vtikati) skozi kaj, pretakniti (pretikati): perticas Varr., traiectus per aures surculus Plin.

3. preli(va)ti, presuti (presipati, presipavati): aliquid in alia vasa Varr.

4. metaf. spraviti (spravljati), prepeljati (prepeljevati, prepeljavati), voziti, prevesti (prevažati) kam (v, na, čez kaj): Athenas magnam partem fortunarum suarum traiecit N., pecora in saltūs Iust., legiones in Siciliam L., copias trans flumen C. ali trans fluvium L.; pass.: traiectus in Africam Ci. ali in Galliam T.; z acc. (redkeje abl.) predmeta, s katerim se vrši dejanje; ta acc. je odvisen le od praep., s katero je glag. zložen: Caesar equitum partem flumen transiecit C., exercitus Pado traiectus Cremonam L.; refl.: sese duabus navibus in Africam L., sese ex regiā ad aliquem C., sese Alpes Brutus in Ci. ep.; pren.: traicere verba Ci. prestaviti (prestavljati), premestiti (premeščati), dolore lateris traiecto in cor H. bolečina je udarila na srce. —

II.

1. prekoračiti (prekoračevati) kaj, prepeljati (prepeljevati, prepeljavati) se, voziti, prevesti (prevažati) se čez kaj, preko česa, prebroditi kaj, prebresti kaj, prebi(ja)ti se čez kaj, iti (priti) čez kaj, prek(o) česa, preiti (prehajati): ratibus Trebiam L., Rhodanus traiectus L.; obj. ni izražen: classis ex Africa traicit (sc. mare) L., traicere classe praedatum in Africam L., Aegaeo mari traiecit L., ex Hispania in Mauretaniam L., Cassandriam inde L., huc hibernis iam mensibus Suet., nando (sc. flumen) L., Suet. preplavati reko, plavati čez reko; pren.: ad nos traiecturum illud incendium esse L. ali traiecturum id malum in coloniam L. da udari (preide) na (v) …

2.
a) metaje preseči (presegati, presezati) kaj s čim: murum iaculo Ci. (metalno) kopje vreči (metati) čez zidovje.
b) prebosti (prebadati), predreti (predirati): pilum mittit atque murum traicit C., aliquem gladio Auct. b. Alx., aliquem venabulo L., ei femur tragulā traiecit C., lanceā infestā medium femur alicuius Hirt., cervum sparo tragulāve Varr. fr., tegimentum tormento C., sibi gladio pectus Auct. b. Afr., se cultro coquinari Varr.; pesn.: sagitta … tempora ferro traicit (po novejših izdajah transigit) V.; z gr. acc.: traiectus terga sagittā O.; occ. predreti (predirati) kaj, prodreti (prodirati) skozi kaj, prebi(ja)ti kaj, prebi(ja)ti se skozi kaj: magna pars equitum mediam traiecit aciem L.

transpercer [-pɛrse] verbe transitif prebosti, predreti; prodreti v, prodirati skozi

il le transperça de son épée prebodel ga je z mečem
la douleur transperce mon cœur bolečina mi prebada srce
la pluie transperce mes vêtements dež prodira skozi mojo obleko

trd¹ (-a, -o)

1. kamen, kruh, klop, valuta, glava, vzgoja, sodba, trening, delo, življenje: hart; tehnika hart
zelo trd knallhart
trd kot kamen/jeklo steinhart, stahlhart, beinhart
trd kruh ein hartes Brot
trd oreh eine harte [Nuß] Nuss, ein harter Brocken
trd zalogaj ein harter Bissen (tudi figurativno)
trda droga harte Droge
trda roka eine harte Hand
trda šola eine harte Schule
trdo nebo anatomija der harte Gaumen
trdo srce ein hartes Herz
Hart- (les das Hartholz, guma der Hartgummi, kamnina das Hartgestein, litina der [Hartguß] Hartguss, smola das Hartharz, spajka das Hartlot, valuta die Hartwährung, porcelan das Hartporzellan, sir der Hartkäse, sneg der Hartschnee, kuhanje die Hartkochung, lubje die Hartrinde); hart- (s trdo lupino hartschalig, kuhan [hartgekocht] hart gekocht, lotati hartlöten, zlotan hartgelötet)
postati trd hart werden, sich verhärten
narediti trdo verhärten

2. meso, zrezek: zäh

3. tilnik, sklep: steif; steif- (trdih nog steifbeinig)
trdo hoditi wie auf Stelzen gehen

4. tehnika ne tekoč: fest; Fest- (gorivo der Festbrennstoff)
|
pasti na trda tla figurativno aus allen Himmeln fallen
| ➞ → trda koža/lepenka/pšenica, trdi disk, trdo kostno tkivo

trga|ti¹ (-m) (raztrgati) reißen, zerreißen; zerfetzen
figurativno trgati srce das Herz zerreißen
ki trga srce herzzerreißend

tŕgati (-am)

A) imperf.

1. strappare, stracciare, lacerare, squarciare, spezzare:
trgati papir, knjigo stracciare la carta, il libro
trgati tkanino lacerare, strappare la stoffa
trgati verigo spezzare la catena
veter trga oblake il vento squarcia le nubi

2. logorare, consumare:
trgati čevlje logorare le scarpe

3. cogliere; strappare:
trgati cvetove, sadje cogliere i fiori, la frutta
trgati plevel strappare le erbacce
trgati komu knjigo iz rok strappare il libro dalle mani di qcn.
trgati očeta družini strappare il padre alla famiglia

4. (odtegovati) dedurre, detrarre, ritenere, defalcare:
trgati komu petino plače ritenere, dedurre un quinto della paga a qcn.

5. impers. avere forti dolori, fitte:
trga jo v križu ha forti dolori alla schiena
pren. trgati srce strappare il cuore
trgati ušesa rompere i timpani
trgati živce spezzare i nervi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. trgati čevlje po hribih vivere in montagna
pren. trgati hlače v pisarni lavorare come impiegato, fare il travet
pren. trgati hlače po šolskih klopeh andare a scuola; scaldare i banchi
trgati masko z obraza smascherare qcn.
pren. trgati komu mreno z oči aprire gli occhi a qcn.
trgati verige suženjstva spezzare le catene della schiavitù

B) tŕgati se (-am se) imperf. refl.

1. spezzarsi, rompersi

2. stracciarsi, lacerarsi, strapparsi

3. liberarsi:
trgati se z verige liberarsi delle catene

4. staccarsi (da); lasciare, abbandonare:
trgati se s svoje zemlje lasciare la terra natia

5. staccarsi

6. accapigliarsi, azzuffarsi; litigare

7.
trgati se za koga, za kaj adoperarsi per ottenere qcs.; concorrere a qcs.; allettare
trgati se za renomiranega strokovnjaka allettare il tecnico affermato
trgati se za direktorsko mesto concorrere al posto di direttore
stavki so se mu trgali iz ust parlava con frasi mozze
srce se mi trga (od žalosti) (dal dolore) mi si spezza il cuore

C) trgati si (-am si) imperf. refl. pren.
trgati si od ust togliersi di bocca

tŕzati, tŕzniti hacer un movimiento brusco

(krčevito) trzati (med) contraerse (convulsivamente); (srce) palpitar; (zdrzniti se) estremecerse
trzati z vekami parpadear nerviosamente

túći túčēm, oni túkū, túci, túcijāh -āše in túčāh -āše, túkoh tûče túkosmo, tûkao túkla, túčen -a
I.
1. tolči: tući so, kavu, kafu u havanu, koga pesnicom po ledima; grad je pola sata tukao polja i vinograde; kiša je tukla po prozorima; more tuče talasima o obalu
2. biti: sat tuče podne; konj tuče zadnjim nogama
3. tolči, premagati: tući neprijatelja
4. premagovati, biti močnejši: kraljica tuče u svim pravcima (šah)
5. tolči, udarjati: tući na vrata, na prozor
6. klati, ubijati: tući svinje, ribu
7. tolči, streljati: naš mitraljezac tukao je pravo u neprijateljski rov
8. tolči, treti: tući orahe
9. skopiti, kastrirati: tući ždrijepca, bika
10. žuljiti, tiščati: tvrde cipele tukle su mi noge ne manje od kamenja
11. udarjati: cigani tuku u cimbale; njena ruka tuče po klaviru
12. biti plat zvona: zvono na požar tuče
13. tolci, utripati, biti: sam čuje kako mu tuče srce
14. tolči: tući lan, kudjelju
15. tući žicu po ovinkih skušati kaj dobiti, izmoledovati; tući koga kao vola u kupusu neusmiljeno pretepati koga; tući rekord; tuče mi srce za kim srce mi bije za kom, hrepenim po kom
II. tući se
1. tolči se: oni se tuku pesnicama
2. biti se: tući s neprijateljem u dvoboju
3. bojevati se, biti se: tući se na život i smrt; tući se iz pušaka streljati se; tući se uskršnjim jajima trkati se s pirhi; tući se po svijetu, po svetu potikati se po svetu

tuffo m

1. skakanje, skok v vodo (tudi pren.):
fare un tuffo pog. skočiti v vodo, malo se okopati (v morju, bazenu)

2. šport skok v vodo

3. ekst. padec; strmoglavljenje:
venir giù a tuffo strmoglaviti (ptič)

4. pren. skok, zalet:
a tuffo v zaletu, požrešno:
buttarsi, gettarsi a tuffo sulla minestra vreči se na juho
parare in tuffo šport v skoku ubraniti vrata

5. pren. močno bitje (srca):
per la paura provai un tuffo al cuore od strahu mi je srce poskočilo

učinkujoč [ó] (-a, -e) wirksam (na jetra leberwirksam, na srce herzwirksam); effektiv

uhájati (-am) | uíti (uídem) imperf., perf.

1. fuggire, scappare; evadere:
uhajati od doma scappare di casa
uiti iz zapora evadere dalla prigione
uiti iz glave scappare di mente

2. (iztekati) uscire, fuoriuscire, sprigionarsi, sfiatare:
iz cevovoda uhaja voda l'acqua esce dalle condutture
plin uhaja il gas sfiata

3. (utrgati se) venire, uscire; mandare:
iz grla so ji uhajali kriki dal suo petto venivano urla
fantu je uhajal smeh al ragazzo veniva da ridere

4. (usmerjati se) andare:
misli so mu uhajale v domači kraj andava col pensiero al luogo nativo

5. (izmakniti se pred kom, čim) sfuggire, scampare:
uiti nevarnosti scampare il pericolo
žarg. šport. kolesar je ušel vodilni skupini il corridore sfuggì al plotone di punta

6. (opaziti, zaznati) sfuggire:
kot dobremu opazovalcu mu ni ušla nobena podrobnost da buon osservatore non si lasciò sfuggire nessun particolare
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
bolniku uhaja voda il malato soffre di incontinenza
pren. ušlo mu je, da je vsega kriv sosed gli scappò detto che la colpa era del vicino
deset let mu ne uide si prenderà come minimo dieci anni di prigione
pren. srce mu je ušlo v hlače si perse di cuore
otroku je ušlo il bambino se l'è fatta addosso
vlak mu je ušel pred nosom il treno gli scappò davanti al naso
pri popravljanju mu je ušlo nekaj napak nella correzione si lasciò sfuggire alcuni errori
zmaga mu ne more uiti ha ormai la vittoria in tasca, la vittoria non gli può sfuggire

ulcerō -āre (-āvī) -ātum (ulcus) povzročiti (povzročati) gnojenje, povzročiti (povzročati) gnojne razjede, raniti (ranjevati, ranjati), (o)žuliti: mantica cui lumbos onera ulceret H., ulceratus Philoctetes Ci.; pren.: ancilla tuum iecur ulcerat H. rani tvoje srce.

ulcerōsus 3 (ulcus)

1. poln (gnojnih) razjed, razjeden, poln tvorov, tvorast, poln turov, turast, čirav, úlkusen: Aug., Prud. idr., facies T.; pren.: iecur H. ranjeno srce.

2. metaf. (o drevesih) poln bolezenskih izrastlin, izrastkast, grčast: ante omnia gemmantes nitere conveniet; nihil usquam ulcerosum aut retorridum spei favet Plin.

uléči se (uléžem se) | ulégati se (-am se) perf., imperf.

1. distendersi; coricarsi:
uleči se na bok, hrbet, trebuh distendersi sul fianco, sul dorso, sul ventre

2. (leči) posarsi, depositarsi:
gošča se je ulegla na dno la feccia si è posata sul fondo

3. abbassarsi, posarsi:
sneg se je ulegel toliko, da je primeren za smuko la neve si è abbassata tanto da poterci sciare bene

4. adattarsi; quadrare; stare bene:
čevlji se uležejo po nogi le scarpe si adattano al piede
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. starost se je ulegla nanj è invecchiato
evf. uleči se k večnemu počitku morire, spirare
pren. uleči se komu v srce guadagnarsi l'affetto di qcn.

ultiō -ōnis, f (ulcīscī) maščevanje, (maščujoča) kazen, starejše osvéta: Vulg., Lact., Hier. idr., iusta Cu., Val. Max., ruptores pacis ultioni mactandos esse T., ultionis cupidus Val. Max., ultionis cupiditas ali cupido T. maščevalnost, želja po maščevanju, voluptas ultionis Q., ultionem petere L. iskati maščevanje, hoteti se maščevati, ohlajati srce, ultionem exigere Val. Max., ultionem petere ab aliquo L., Cu., T. maščevati se nad kom ali komu; s subjektnim gen.: patris, amici Vell., deorum immortalium Sen. rh.; z objektnim gen.: tot malorum Cu., inimicitiarum Vell. nad osebnimi sovražniki, noxiorum Vell. kaznovanje, kazen, ultio violatae per vim pudicitiae L. maščevanje za … , ultionem ab aliquo exigere necati infantis (zaradi umora otroka, zaradi detomora) Iust. Pooseb. Ultiō -ōnis, f Osvéta, Maščevalka, boginja maščevanja: Caecina aram Ultioni statuendam censuit T.

uméten (-tna -o) adj.

1. artificiale; posticcio, finto:
naravna in umetna vlakna fibre naturali e artificiali (sintetiche, tecnofibre)
umetna svila seta artificiale
umetno usnje pelle finta, similpelle
umetna brada barba posticcia

2. artistico:
umetna obrt artigianato artistico
umetni kovač fabbro che lavora il ferro battuto
umetni mizar ebanista, stipettaio

3. artistico, d'arte:
ljudske in umetne pesmi poesia popolare e poesia d'arte

4. (nepristen, narejen) falso, finto:
umetna skromnost falsa modestia

5. artificiale, artificioso, fittizio:
umetni problemi problemi fittizi

6. star. abile, destro
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
elektr. umetna inteligenca intelligenza artificiale
agr. umetna koklja riscaldamento artificiale (in pollicoltura)
med. umetna ledvica rene artificiale
voj. umetna megla nebbia artificiale
rib. umetna muha esca artificiale
biol. umetna oploditev fecondazione artificiale
med. umetna pljuča polmone d'acciaio, respiratore (di rianimazione)
aer. umetni horizont orizzonte artificiale, giroorizzonte
lingv. umetni jezik lingua artificiale
med. umetni splav aborto procurato
teh. umetni vlek tiraggio artificiale, forzato
med. umetno dihanje respirazione artificiale
umetno mizarstvo ebanisteria
umetno srce cuore artificiale

unlock [ʌnlɔ́k] prehodni glagol
odkleniti; odpreti (vrata); odpeti (puško)
figurativno odkriti, razkriti

to unlock one's heart razkriti svoje srce
neprehodni glagol
odpreti se; razkriti se; sprostiti se

urok samostalnik
1. (v magiji) ▸ varázslat, bűbáj, átokAli se bo Elli uspelo znebiti uroka in osvojiti prinčevo srce? ▸ Ellinek sikerül leráznia az átkot és meghódítani a herceg szívét?
Slišala sem namreč, da je pred leti neko žensko rešila uroka. ▸ Hallottam, hogy évekkel ezelőtt egy nőt megszabadított a bűbájtól.

2. pogosto v športnem kontekstu (o neuspehu) ▸ átokIzkušeni branilec Fernando Hierro se zaveda, da morajo premagati Slovenijo in se uvrstiti v četrtfinale ter tako prekiniti urok velikih tekmovanj. ▸ Fernando Hiero, a tapasztalt védő tudja, hogy győzelmet kell aratniuk Szlovénia ellen és be kell jutniuk a negyeddöntőbe, hogy így megtörjék az átkot a nagy versenyeken.

usédati se (-am se) | usésti se (usédem se) imperf., perf. refl.

1. cedere, sprofondare; posarsi; precipitare, sedimentare:
zemlja se useda il terreno sta cedendo
prah se useda na pohištvo la polvere si posa sui mobili
gošča se je hitro usedala la feccia sedimentò rapidamente

2. sedersi, mettersi seduto, sedere; posarsi, adagiarsi:
ljudje so vstajali in se spet usedali la gente si alzava e tornava a sedersi
čebela se je usedla na cvet l'ape si posò sul fiore
usesti se h klavirju sedersi al pianoforte

3. teh. sedere (bene):
os se mora usesti v ležaj l'asse deve sedere bene nel cuscinetto
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. usesti se na mehko trovare una vera pacchia
pejor. usesti se na posestvo impadronirsi del podere, usurpare il podere
usesti se komu na, za vrat mettere il piede sul collo a qcn.
usesti se v spomin ricordare
usesti se v srce conquistare il cuore di qcn., annidarsi nel cuore di qcn.

ústa (úst) n pl.

1. bocca; ekst., šalj. (goflja, kljun) becco:
odpreti, zapreti usta aprire, chiudere la bocca; aprire, chiudere il becco
ne odpreti ust non aprir bocca
zapreti, zamašiti usta (utišati) chiudere, cucire, tappare la bocca
poljubiti na usta baciare sulla bocca
govoriti s polnimi usti parlare con la bocca piena
imeti grenka usta (tudi ekst.) avere la bocca amara
pritrgovati si od ust togliersi il pane di bocca
izvleči kaj iz ust cavar qcs. di bocca
odpreti usta od začudenja spalancare la bocca dalla sorpresa

2. pren. (človek glede na potrebo po hrani) bocca:
nahraniti veliko ust avere molte bocche da sfamare

3. (odprtina) bocca, entrata, apertura:
čeb. usta panja entrata dell'arnia
usta podzemne železnice entrata, uscita del metrò
usta kitare (zvočnica) foro di risonanza
usta piščali (na orglah) bocca (della canna d'organo)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
veselo raztegniti usta ridere di gusto
vzeti besedo iz ust togliere la parola di bocca
polagati komu odgovore na usta imbeccare qcn.
ne imeti kaj v usta dati vivere stentatamente
živeti iz rok v usta campare alla giornata
vleči nekoga ime po ustih sparlare di qcn.
njegovo ime je bilo v ustih vseh il suo nome era sulla bocca di tutti
danes še nisem imel nič v ustih oggi non ho mangiato ancora niente
imeti medena, nesramna usta parlare affettatamente, sconcio
poslušati z odprtimi usti ascoltare a bocca aperta
njega so polna usta junaštva, na vsa usta se hvali è un fanfarone, uno smargiasso
na vsa usta se smejati ridere a crepapelle
imeti zavezana usta aver la bocca cucita
misliti, da ti bodo (nekje) pečena piščeta v usta letela a nessuno piovono le lasagne in bocca
umetno dihanje usta na usta respirazione (artificiale) bocca a bocca
PREGOVORI:
česar polno je srce, o tem usta govore la bocca batte dove il dente duole
dokler prosi, zlata usta nosi il bisogno fa brav'uomo

ustavi|ti se (-m se) ustavljati se [stehenbleiben] stehen bleiben; vozilo: anhalten, stoppen, [haltmachen] Halt machen, zum Halten/Stehen kommen, ura, krvavitev, stroj: zum Stillstand kommen; nihalo, nihanje: auspendeln
ustaviti se pri … rast, padanje ipd.: sich einpendeln bei …
(narediti premor) innehalten; (zastati) stocken
ne ustaviti se (pred) figurativno nicht zurückschrecken vor
srce se ustavi ein Herzstillstand tritt ein
figurativno tu se človeku pamet ustavi da steht der Verstand still