Franja

Zadetki iskanja

  • revolvō -ere -volvī -volūtum (re in volvere)

    1. nazaj (za)kotaliti, nazaj (z)valiti (valjati), nazaj kotati, nazaj kotaljati, nazaj kotaljicati, nazaj kotalikati, nazaj navi(ja)ti, nazaj (na)motati: V., T. idr., pelagus fluctum revolvit in partem superiorem Col., revolvere retro fila Sen. tr. ali stamina Stat. (o Parkah) razviti, odviti, razmotati, odmotati = spremeniti usodo, revoluta aestu saxa V. naplavljen pesek, amnis molis obiectu revolutus T. odbita; refl. in med. nazaj pasti (padati), nazaj se (s)kotaliti, nazaj se (za)kotaliti, nazaj se (z)valiti (zavaliti), nazaj se (za)kotati, nazaj se skotati, nazaj se (po)takati: draco serpit subter superaque revolvens sese … Ci. poet., revolutus equo V., ter revoluta toro est V. se je zgrudila nazaj na … , revoluta aequora V. valove nazaj goneče morje = oseka; metaf.: revoluta saecula O. pretekla, revoluta dies V. v krožnem teku vrnivši se, centesimā revolvente se (vračati se) lunā Plin., revolvi in veterem figuram V. zopet se spremeniti v staro (prejšnjo) podobo, zopet dobiti nekdanjo podobo, casūs iterum revolvere V. znova prebiti, znova prestati, rursus iter omne revolvere V. premeriti pot nazaj, prehoditi (premeriti, prevaliti) pot nazaj; tako tudi aequora revolvens V.; occ. razviti (odmotati) (knjižni) zvitek = odpreti knjigo, prebrati knjigo: Origines L. Katonove „Origines“ (Izvore), librum ad extremum Plin. iun. do konca prebrati = librum usque ad umbilicum Sen. rh., loca iam recitata revolvere H. znova (pre)brati ((pre)čitati); metaf. obnoviti (obnavljati), ponoviti (ponavljati): sed quid ego haec ingrata revolvo? V., dicta factaque eius revolvere T., fata Sil., Numa visa revolvit O. premišljuje, razmišlja o … , animus iras revolvens T. vedno na novo srd razpihujoče (razvnemajoče) srce.

    2. metaf.
    a) zvesti (zvajati) na kaj, razložiti (razlagati) s čim: omnia necessario a tempore atque homine ad communes rerum atque generum summas revolventur Ci.
    b) (po)vrniti (vračati) se k čemu (zlasti v mislih in govoru), zopet (znova, ponovno, spet) vzeti (jemati) v misel (v razmislek): revolvi ad memoriam coniugii T. zopet pomisliti na svojega zakonca, itaque revolvor identidem in Tusculanum Ci. se vedno vračam k svojemu tuskulskemu posestvu (= k naklepu, da bi prodal svoje posestvo v Tuskulu), ad vana et totiens irrisa revolvi T., ut ad illa elementa revolvar Ci., ad patris sententiam revolvi Ci.; occ.
    a) zopet (znova, ponovno, spet) v kaj pasti (padati), zaiti (zahajati), zabresti, zagaziti, zopet (znova, ponovno, spet) zapasti (zapadati) čemu: revolvi in eandem vitam Ter., in luxuriam Iust.
    b) priti (prihajati) v kak (slabši) položaj, pogrezniti (pogrezati) se v kaj: revolutus ad dispensationem inopiae L. prisiljen razdeliti nezadostno zalogo, revolutus ad vitia T., eo revolvi rem, ut … L. da je prišlo do tega, da … , quid in ista revolvor? O. kako sem prišel na to?
  • Ruder, das, (-s, -) krmilo (tudi figurativ); Tierkunde veslasta noga; Jagd rep; am Ruder stehen/sitzen krmariti (ladjo, čoln); am Ruder sein figurativ biti na krmilu/na oblasti; ans Ruder kommen/gelangen figurativ priti na oblast; aus dem Ruder laufen skreniti s poti, figurativ ne biti več pod kontrolo; sich in die Ruder legen veslati na vse pretege; das Ruder herumwerfen na hitro spremeniti smer/usmeritev ( tudi figurativ )
  • ruin1 [rúin] samostalnik
    razvalina, kup ruševin, ruševina, podrtija; razpad, propad(anje), razsulo, rušenje, uniče(va)nje, ugonabljanje; zlom, poguba; onečaščenje; trpljenje
    figurativno onemogočenje, izjalovitev, spodlet, vzrok propada
    množina razvaline, ruševine, ostanki

    in ruins v ruševinah, podrt, razrušen
    blue ruin slab gin (vrsta brinovca)
    to be the ruin of s.o. uničiti koga
    he will be the ruin of me on bo moja poguba
    he is but a ruin of his former self (what he was) on je le senca tega, kar je bil
    to bring to ruin povzročiti propad (uničenje, pogubo), privesti do propada
    to be on the brink (verge) of ruin biti na robu propada
    to fall to ruins razpasti v razvaline (ruševine)
    to go (to run) to ruin razpasti; konec vzeti
    to lay in ruins spremeniti v ruševine, v razvaline
    to lie in ruins biti v razvalinah
    to tumble into ruin razpadati v ruševine
  • rumbo moški spol smer vetra, smer plovbe, kurs, pot, smer poti; sijaj, blišč; velikodušnost

    moza de rumbo čvrsto dekle
    sin rumbo na stranpotih, na krivih potih
    cambiar el rumbo spremeniti pot, po drugi poti iti, drugo pot ubrati
    dar otro rumbo a la conversación pogovor drugam zasukati
    tomar un rumbo favorable ugodno se obrniti (posli)
  • rythme [ritmə] masculin ritem; ubranost, umerjenost; (pesniška) mera

    rythme cardiaque bitje srca
    rythme respiratoire dihalni ritem
    rythme endiablé besen, peklenski ritem
    accroître le rythme de la production dans une usine povečati ritem proizvodnje v tovarni
    changer de rythme spremeniti ritem
    marquer le rythme dajati ritem
    rythme de la vie moderne ritem modernega življenja
  • sčasoma prislov
    (po določenem času) ▸ idővel
    sčasoma prerasti ▸ idővel kinő
    sčasoma razviti ▸ idővel kifejlődik
    sčasoma razširiti ▸ idővel kiterjed
    sčasoma spremeniti ▸ idővel változik
    sčasoma razpasti ▸ idővel szétesik
    sčasoma se naučiti ▸ idővel megtanul
    Otrok se sčasoma nauči zaspati tudi sam. ▸ A gyermek idővel megtanul egyedül is elaludni.
    Kolena so me sicer bolela, a so se sčasoma utrdila. ▸ A térdeim fájtak, de idővel megerősödtek.
  • se1

    A) cong.

    1. če, ko:
    se partivi prima, non avevi queste difficoltà ko bi bil odšel prej, ne bi imel teh sitnosti
    se Dio vuole končno
    se non altro vsaj
    se mai če, v kolikor
    se poi če, če pa

    2.
    se non razen, razen da, kot da:
    non puoi fare altro se non adeguarti drugega ti ne preostane, kot da se prilagodiš, razen da se prilagodiš

    3. ker (pač):
    se ti è stato detto così, non c'è niente da fare ker so ti tako rekli, ni več kaj storiti

    4.
    se anche, anche se čeprav, četudi:
    anche se lo volessi, non potrei cambiare nulla četudi bi hotel, ne bi mogel nič spremeniti

    5. kot:
    parla come se fosse lui il padrone govori, kot bi bil on gospodar

    6. (v odvisnih vprašalnih stavkih) če, ali:
    non so se restare o andarmene ne vem, ali naj ostanem ali naj grem

    B) m invar.

    1. če; pogoj:
    tutto in regola, c'è un solo se vse je v redu, ostaja le en sam če, en sam pogoj

    2. če; dvom, negotovost:
    è l'uomo dei se e dei ma on je človek čejev in pajev (obotavljiv, neodločen)
  • sē-cēdō -ere -cēssī -cēssum (sē in cēdere) iti stran, oditi (odhajati), odstraniti (odstranjevati) se, oddaljiti (oddaljevati) se, umakniti (umikati) se: PL., PR., LUCR., Q., PLIN. IUN. idr., secedant improbi CI., secedit humumque effodit O., de suo coetu O., a nostro corpore O., in abditam partem aedium S., ad deliberandum L., ad optimos viros SEN. PH., illuc e comitatu suo SUET.; v pf. včasih = biti oddaljen: tantum secessit ab imis terra O., villa XVII milia passuum ab urbe secessit PLIN. IUN.; occ. (o politični ločitvi) ločiti (ločevati) se, odcepiti (odcepljati) se, izseliti (izseljevati) se, preseliti (preseljevati) se: SEN. PH., PLIN., SUET., FL. idr., plebes ... armata a patribus secessit S., in sacrum montem secessisse L., illi, qui in sacrum montem secesserunt L.; pren.: nec prius a fesso secedent corpore sensus CAT. ne bodo odpovedali telesu, secedere et alia parte considere SEN. PH. odstopiti od svoje misli, spremeniti svojo misel, in te ipse secede SEN. PH. umakni se sam vase, secedere ad stilum Q. lotiti se pisanja, secedere ad Christum LACT. spozna(va)ti Kristusa.
  • shadow1 [šǽdou] samostalnik
    senca (določene oblike)
    množina mrak, tema
    figurativno varstvo, zaščita
    figurativno imitacija, kopija, posnemanje
    figurativno prazen sijaj, odraz tuje slave; malenkost, trohica, sled; duh, fantom, prikazen; stalni spremljevalec, "senca"; zasledovalec, špijon, detektiv

    without a shadow of doubt brez najmanjšega dvoma
    shadow boxing šport boksanje z namišljenim nasprotnikom (za trening)
    shadow cabinet figurativno kabinet, vlada v senci
    the shadow of a shade lažni videz
    under the shadow of the throne pod zaščito prestola
    shadow factory lažna tovarna
    to be afraid of one's own shadow lastne sence se bati
    he is but a shadow of his former self on je le še senca tega, kar je prej bil
    to catch at shadows loviti fantome
    there never was a shadow between him and his friend nikoli ni bilo kake sence (nesporazuma) med njim in njegovim prijateljem
    coming events cast their shadows before prihodnji dogodki se dajo slutiti
    may your shadow never grow less figurativno vso srečo (veliko uspeha) ti želim!
    to pursue a shadow zasledovati senco
    to quarrel with one's own shadow figurativno biti zelo razdražljiv
    to be reduced to a shadow spremeniti se v kost in kožo, zelo shujšati, figurativno obstajati le po imenu
    to throw away the substance for the shadow izpustiti plen za njegovo senco
    to be worn to a shadow zelo shujšati, postati pravi okostnjak
  • shuffle2 [šʌfl] prehodni glagol & neprehodni glagol
    mešati (karte), pomešati (se), zmešati, napraviti nered; izmotavati se, izgovarjati se, biti dvoličen; pri hoji podrsavati (z nogami), vleči noge za seboj, vleči se; porivati sem in tja; menjavati mesto (položaj, držo), vrteti se

    to shuffle the cards mešati karte; figurativno menjati vloge; poskušati nov način, spremeniti svojo taktiko
    to shuffle with one's feet vleči noge za seboj, podrsavati z nogami pri hoji
    to shuffle into one's clothes zlesti v (svojo) obleko
  • skelét skeleton

    on je pravi pravcati skelét he is a regular skeleton, he is nothing but skin and bones, he is a mere bag of bones
    ogoliti do skeléta, spremeniti v skelét to skeletonize
    postal je pravi skelét he was reduced to a skeleton
  • skin1 [skin] samostalnik
    (človeška) koža
    anatomija sloj kože; živalska koža, krzno; meh (za vino)
    sleng pivo
    sleng konj, kljuse
    hudomušno fant
    sleng lopov, slepar
    botanika kožica, luščina, lupina; površina
    navtika lesena ali železna obloga

    skin of an orange oranžna lupina
    chapped (rough) skin razpokana koža
    (un)dressed skin (ne)strojena koža
    the inner skin notranja plast kože
    the outer skin pokožnica, koža vrhnjica, epiderma
    gold-beater's skin tanka membrana, v kateri se pri kovanju ločujejo lističi zlata
    wet to the skin do kože premočen
    with a whole skin s celo kožo, nepoškodovan
    to be in bad skin figurativno biti slabe volje
    he is only (he is nothing but) skin and bone sama kost in koža ga je, zelo mršav je
    I would not be in your skin ne bi bil rad v vaši koži
    to change one's skin menjati (spremeniti) svojo kožo (naravo)
    to escape by the skin of one's teeth za las odnesti zdravo (celo) kožo, uiti nevarnosti
    it gets under my skin figurativno, pogovorno jezi me, razburja me
    to get under one's skin pogovorno iti komu na živce, jeziti (boleti) koga
    he has a thick skin on ima debelo, neobčutljivo kožo, naravo
    he has a thin skin on je občutljiv
    to jump (to leap) out of one's skin figurativno skočiti iz kože, biti ves iz sebe (od veselja, od nestrpnosti, od jeze itd.)
    to save one's skin, to come (to get) off with a whole skin célo, zdravo kožo odnesti
    near is my shirt, nearer my skin figurativno bog je najprej sebi brado ustvaril; vsak je sebi najbližji
  • slábše prislov worse

    slábše kot prej worse than before
    vedno slábše from bad to worse
    nič slábše none the worse
    na, v slábše for the worse
    toliko slábše zanj so much the worse for him
    lahkó bi nam bilo še slábše we could do worse
    slábše ne moreš napraviti you can't do worse
    obrniti se na slábše to take a turn for the worse
    stvari gredo vse slábše matters go from bad to worse
    sprememba na slábše a change for the worse
    spremeniti se na slábše to change for the worse
    izgubil je službo in je na slabšem kot kdajkoli prej he has lost his job and is worse off than ever
    toliko slábše! more's the pity!
  • slád malt

    (pre)delati slád, spremeniti se v slád to malt
  • smer1 [é] ženski spol (-i …)

    1. die Richtung (nasprotna Gegenrichtung, prečna Querrichtung, prepustna [Flußrichtung] Flussrichtung, prevodna [Durchlaßrichtung] Durchlassrichtung, [Flußrichtung] Flussrichtung, gledanja Blickrichtung, kotaljenja Rollrichtung, letenja Flugrichtung, prodiranja Stoßrichtung, strela [Schußrichtung] Schussrichtung, teka stroja Maschinenrichtung, udarca Stoßrichtung, vetra Windrichtung, vitja Drehrichtung, vpadna Einfallsrichtung, vzdolžna Längsrichtung, zaporna Sperrichtung)
    iz smeri aus einer Richtung
    iz nasprotne smeri aus der Gegenrichtung
    vlak iz nasprotne smeri der Gegenzug
    v (eno) smer in eine Richtung, vozovnica: einfach
    v napačno smer in die falsche Richtung
    sprememba smeri die Richtungsänderung

    2. (orientacija) die Richtung (duhovna Geistesrichtung, modna Moderichtung, slogovna Stilrichtung, umetnostna Kunstrichtung)
    študijska smer die Fachrichtung, der Studiengang

    3.
    smer krtačenja der Strich, Bürstenstrich
    smer niti der Fadenlauf

    4.
    smer vrtenja der Sinn, Drehsinn (urnega kazalca Uhrzeigersinn), die Laufrichtung
    v smeri urnega kazalca im Uhrzeigersinn
    v nasprotni smeri pri vrtenju: gegensinnig

    5. geologija das Streichen
    imeti smer streichen

    6.
    v smeri česa: -wärts
    (doline talwärts, gore bergwärts, gozda waldwärts, kopnega landwärts, morja seewärts/meerwärts, polja feldwärts, srca herzwärts, vetra windwärts); ➞ → proti

    7.
    določati smer z goniometrom peilen
    postopek določanja smeri das Peilverfahren

    8.
    smer umika die Fluchtrichtung, der Fluchtweg
    |
    obračanje smeri die Umkehr
    ki nakazuje/določa smer richtungsweisend
    spremeniti smer reakciji: (eine Reaktion) umlenken
    v isti smeri in dieselbe Richtung, gleichgerichtet
    v smeri puščice in Pfeilrichtung
    v nasprotni smeri entgegengesetzt, gegenläufig, entgegengerichtet
    iti v napačno smer pismo: fehlgeleitet werden, fehllaufen
    razvijati se v napačno smer [schieflaufen] schief laufen
    razvoj v napačno smer die Fehlentwicklung
  • smer3 [é] ženski spol (-i …) (smer vožnje) die Fahrtrichtung
    obvezna smer vorgeschriebene Fahrtrichtung
    držati smer Spur halten, die Fahrtrichtung einhalten
    sprememba smeri vožnje: die Fahrtrichtungsänderung
    spremeniti smer z vozilom: umschwenken, abschwenken
    voznik, ki vozi v napačno smer der Falschfahrer
    na avtocesti: der Geisterfahrer
    vožnja v napačno smer die Falschfahrt
    pas za vožnjo v nasprotni smeri die Gegenfahrbahn
    promet iz nasprotne smer der Gegenverkehr
  • smér direction ženski spol , sens moški spol ; (ladje) route ženski spol ; (letala) cap moški spol ; (literarno, umetnost, politika) tendance ženski spol , courant moški spol , orientation ženski spol (tudi figurativno)

    v smeri proti en direction de, dans la direction de
    iz smeri od (vlak) en provenance de, (pro)venant de
    v vse smeri en tous sens, dans toutes les directions
    v obratni smeri en sens inverse
    v premi, ravni smeri en ligne droite, tout droit
    smer gibanja sens du mouvement
    smer letenja direction de vol
    smer toka (elektrika) sens du courant
    smer vetra direction du vent
    smer vožnje sens de la marche
    smer vrtenja sens de rotation
    iti v smeri k prendre la direction de, faire route vers (ali pour), mettre le cap sur
    iti, nadaljevati v isto smer aller, continuer dans la même direction
    izgubiti pravo smer se désorienter, être désorienté, perdre l'orientation (ali familiarno le nord, la tramontane)
    spremeniti smer changer de direction (ali de route, de cap)
  • smér (-í) f

    1. direzione; volta; rotta, senso:
    ugotavljati smer vetra stabilire la direzione del vento
    vrteti se v smeri urnega kazalca girare in senso orario
    poslopje stoji v smeri vzhod-zahod lo stabile sorge in direzione est-ovest
    smer leta, plovbe rotta di volo, di navigazione
    avt. obvezna smer senso unico
    leteti v smeri proti Bledu volare alla volta di Bled

    2. indirizzo, senso:
    smer razvoja indirizzo di sviluppo

    3. šol. indirizzo:
    študijska smer indirizzo di studio

    4. corrente:
    filozofska, literarna, umetnostna smer corrente filosofica, letteraria, artistica
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    spremeniti smer pogovora cambiare il tema del discorso
    šalj. kolesca se mu ne vrtijo v pravo smer non ha tutte le rotelle a posto
    teh. prečna smer direzione trasversale
    alp. direktna smer diretta
    fiz. negativna smer senso negativo
  • smér dirección f ; sentido m ; (kurs) rumbo m , derrota f ; fig (tendenca) tendencia f , orientación f ; (v umetnosti) escuela f

    v smeri proti en dirección hacia
    iz smeri od procedente de
    s smerjo k, v con dirección a
    v vse smeri en todas las direcciones
    v obratni smeri en sentido inverso
    v premi ravni smeri en línea derecha, (naravnost) todo derecho
    sprememba smeri cambio m de dirección
    vlak iz smeri (od), v smeri v tren m procedente de..., con destino a...
    smer pohoda (poleta, vetra) dirección de marcha (de vuelo, del viento)
    določiti smer ladje arrumbar
    iti v smeri k tomar la dirección de
    iti v drugo smer tomar otra dirección, tomar otro rumbo (tudi fig)
    izgubiti pravo smer desorientarse
    spremeniti smer cambiar de dirección
  • smíseln conforme au sens, sensé, raisonnable

    smiselno conformément au sens, par analogie
    smiselno se aplicirati s'appliquer par analogie (ali mutatis mutandis)
    smiselno spremeniti modifier dans le sens (ali l'esprit) convenu