Franja

niger¹ -gra -grum

1. bleščeče ali zamolklo črn, črnikast, temnobarven, temen, zamolkel (naspr. albus, candidus): Cels., Col., Vulg. idr., oculi Pl., Varr. idr., quae alba sint, quae nigra, dicere Ci., color niger (naspr. marmoreus candor) Lucr., e nigro color est mutatus in album O., quamvis ille niger (zagorel), quamvis tu candidus esses V., n. Galaesus V. temnomoder (zaradi svoje globine), nemus V. temoten, temačen, hederae V. ali colles, silvae H. ali ilex, myrtus O. temnozelen, nigris oculis nigroque capillo decorus H., n. crinis H., niger tamquam corvus Petr., crine ruber, niger ore Mart., sal Plin. iz lesnega pepela izlužena ostra sol, caelum pice nigrius O., nigrior aspectus Plin., uvae nigerrimae Cat., nigerrima sunt Lutatia (sc. cerasa) Plin.; (o živalih) črn: ovis V., barrus H., canis Sen. ph., equi Vulg.; pesn. = črn od strupa, zastrupljen: pocula Pr., nigros efferre maritos Iuv. — Od tod subst. nigrum -ī, n
a) črno, črnina: a nigro album … distinguet Sen. ph.; preg. o zlobnih in kovarnih ljudeh: candida de nigris et de candentibus atra qui facere adsuerat O., qui nigrum in candida vertunt Iuv.
b) črna maroga (proga, priža, črta, lisa): taurus erat, signatus tenui media inter cornua nigro O.; kot medic. t. t. nigrum oculi Cels. črni očesni deli, poseb. zunanji roženični rob

2. meton. zatemnjujoč, omračujoč, mračen: ventus Pl., turbo V., imber nigerrimus V., nigerrimus auster V. deževen (ker priganja deževne oblake).

3. metaf.
a) (o vsem, kar se nanaša na smrt) črn, temen, mračen, smrten, žalujoč: ignes H. grmada, formido V., metus Val. Fl., hora Tib., dies Pr., ianua Pr. vrata smrti, podzemlje, Iuppiter n. (= Pluto) Sen. tr., domus Stat. žalujoč(a).
b) črn = nesrečonosen, pogubonosen, poguben, nesrečen: huncine solem tam nigrum surrexe mihi H. da mi je moral ta dan vziti tako črn (pogubonosen)!, avis Pr.
c) (v duševnem oziru) črn (prim. „črna duša“) = zloben, hudoben: nec minus niger quam Terentianus ille Phormio Ci., hic niger est, hunc tu, Romane, caveto! H.
d) (o dovtipu) rezek, piker, zajedljiv, grizljiv, popadljiv: delectatur iambis … et sale nigro H.

nosíti (-im)

A) imperf.

1. portare:
nositi kovček, vrečo portare la valigia, un sacco
nositi ranjenca portare, trasportare un ferito
nositi na glavi, v rokah, v košari portare in testa, in braccio, nel cesto
nositi naprodaj portare al mercato, a vendere

2. (povzročiti, da se kaj premika) portare:
veter nosi prah, dež il vento porta la polvere, la pioggia
avtomobile je na ovinku nosilo s ceste nella curva le automobili slittavano

3. (iti komu povedat) portare:
nositi vesele novice portare buone notizie

4. (povzročiti zadrževanje) portare:
kaj pa tebe nosi po naših krajih qual buon vento ti porta da queste parti?

5. (delati, da kaj prihaja na določeno mesto) portare:
bolnik s težavo nosi hrano k ustom il malato ha difficoltà a portare il cibo alla bocca

6. (prinašati) portare, apportare, causare, produrre; provocare:
trdili so, da jim nosijo kulturo affermavano di portargli la civiltà
to je nekaj, kar nosi smrt è qualcosa che provoca la morte

7. (imeti oblečeno, obuto) portare, indossare, vestire:
nositi čevlje, hlače portare le scarpe, i pantaloni
nositi lasuljo portare la parrucca
nositi očala, slušni aparat portare gli occhiali, l'apparecchio acustico

8. (imeti) portare, avere:
nositi brado, brke, dolge lase portare la barba, i baffi, i capelli lunghi
nositi denar pri sebi avere denaro

9.
nositi odgovornost za essere responsabile di
nositi posledice nečesa sentire, risentire gli effetti di

10. (ohranjati kaj v določenem položaju) portare:
nositi klobuk postrani portare il cappello sulle ventitré
nositi roke v žepu tenere le mani in tasca

11. (imeti plod v telesu) essere gravida, pregna:
ko samice nosijo, je lov prepovedan quando le femmine sono pregne è vietato cacciare
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
luna ga nosi è sonnambulo; ekst. è uno squilibrato
noge ga več ne nosijo non si regge in piedi
šel je, kamor so ga noge nosile andò vagabondando senza una meta precisa
nobena puška ne nosi tako daleč nessun fucile porta tanto lontano
ni vreden, da ga zemlja nosi è un infame
nositi glavo v torbi, kožo naprodaj rischiare la vita, la pelle
nositi glavo pokonci camminare a testa alta
iron. nositi hlače portare i calzoni, comandare in casa
nositi očetovo ime portare il nome del padre
nositi že sedmi, osmi križ avere superato la settantina, l'ottantina
visoko nositi nos stare col naso ritto
pren. nositi roge portare le corna
stroške nosi prejemnik le spese sono a carico del destinatario
pren. nositi vodo v Savo portare vasi a Samo
nositi zastavo, zvonec essere il capobanda, il capofila
nositi vse komu na nos spiattellare tutto
nositi srce na dlani portare, avere il cuore in mano
nositi koga na rokah viziare, coccolare qcn.
nositi koga po zobeh tagliare i panni addosso a qcn.
teči, kolikor te noge nesejo correre a gambe levate
laže ga nosim, kot poslušam è un vero rompiscatole
nosi te vrag e va' al diavolo, all'inferno
PREGOVORI:
dokler prosi, zlata usta nosi il bisogno fa brav'uomo

B) nosíti se (-im se) imperf. refl.

1. portarsi, incedere

2. spostarsi; diffondersi

3. comportarsi:
nositi se ošabno, gosposko darsi arie, comportarsi da gran signore

4. vestirsi:
nositi se po najnovejši modi vestirsi alla moda

5.
dobro se nositi (biti trpežen, ne mečkati se) essere resistente, non gualcirsi

nuit [nɥvi] féminin noč; tema; prenočitev

à la nuit tombante, à la tombée de la nuit v mraku
bien avant dans la nuit pozno v noč
de nuit, la nuit ponoči
en pleine nuit sredi noči
nuit et jour noč in dan; stalno, trajno
ni jour ni nuit nikoli
nuit éternelle (poétique) večna noč, smrt
cette nuit nocoj, drevi, nocojšnjo noč
travail masculin de nuit nočno delo
boîte féminin de nuit nočno zabavišče, bar
chemise féminin, table féminin, vase masculin de nuit nočna srajca, mizica, posoda
bonne nuit! lahko noč!
être de nuit imeti nočno službo
faire de la nuit le jour et du jour la nuit iz noči dan napraviti
il fait nuit (noire) (temna) noč je
la nuit tombe, il se fait nuit noči se
la nuit porte conseil (figuré) nočprinese (dober) svet; to je treba prespati
dans la nuit des temps v davnih časih
passer la nuit à lire prebiti noč ob branju
passer une nuit blanche prebiti noč brez spanja, prečuti noč

obešenj|e [é] srednji spol (-a …)

1. das Aufhängen, pravo das Henken
pravo smrt z obešenjem Tod durch den Strang

2. tehnika die Aufhängung (koles Radaufhängung)
kardansko obešenje kardanische Aufhängung, Kardanaufhängung

ob-iectō -āre -āvī -ātum (frequ. k obicere)

1. nasproti metati, postavljati, držati: caput fretis V. potapljati se, spuščati se v morje (o labodu), ingerit obiectans trepidantibus ora leonis Sil., huc illuc clipeum obiectare Stat.

2. nastavljati, izpostavljati: in acie celebra vitam o. Pac. fr., se hostium telis o. L., aliquem periculis S., caput (življenje) periclis V., vitam procellis Cl., animam pro cunctis V. žrtvovati.

3. metati kaj pred koga, komu: nos feris et beluarum laniationibus Arn., advenas equis mandendos Mel.

4. metaf. očitati: famem nostris C., mihi lacrimulam Cispiani iudicii obiectas? Ci., alicui vecordiam S., alicui possessiones ex bonis proscriptorum S. fr., crimen impudicitiae T.; pesn.: natum (sina = smrt sinovo) obiectat et imputat illis O.; z ACI: Pl., nobilitas obiectare Fabio fugisse eum Ap. Claudium collegam L.

objokováti llorar; deplorar; lamentar

objokovati smrt kake osebe llorar la muerte de alg

obsodi|ti [ó] (-m) obsojati pravo verurteilen (na zu) (tudi figurativno); figurativno verdammen
obsoditi na smrt zum Tode verurteilen
obsoditi na zaporno kazen eine Freiheitsstrafe verhängen
figurativno vnaprej obsoditi vorverurteilen

obsodíti condamner

obsoditi na pet let ječe condamner à cinq ans de prison
obsoditi na smrt condamner à mort (ali à la peine capitale)
obsoditi na smrt z obešenjem condamner à être pendu
obsoditi na smrt z ustrelitvijo condamner à être fusillé
obsoditi na prisilno delo condamner aux travaux forcés
obsoditi na dve leti zapora pogojno condamner à deux ans de prison avec sursis

obsodíti (-im) | obsójati (-am) perf., imperf.

1. jur. condannare, comminare una pena; ekst. condannare, deplorare, deprecare:
obsoditi na denarno kazen, na smrt condannare a pena pecuniaria, a morte
obsoditi na dosmrtno ječo condannare all'ergastolo, comminare la pena dell'ergastolo
obsoditi teroristično dejanje deprecare l'atto terroristico

2. accusare:
po krivem obsoditi accusare ingiustamente
ekst. obsoditi koga za izdajalca accusare uno di tradimento
obsoditi koga za neumnega dare a uno dello stupido

obsodíti sentenciar; condenar

sodno obsoditi sentenciar en justicia
obsoditi na smrt sentenciar (ali condenar) a muerte
obsoditi zaradi goljufije sentenciar por estafa
obsoditi na 5 let ječe (na prisilno delo) condenar a cinco años de prisión (a trabajos forzados)

oc-cumbō -ere -cubuī -cubitūrus (ob in *cumbere iz glag. cubāre)

1. (na tla) pasti (padati), pahniti: in gladium Vell.

2. umirajoč ali mrtev (na tla) pasti (padati), (z)gruditi se, umreti (umirati): o. mortem v smrt se zgruditi, v smrt iti, umreti, smrt storiti: Cu., o. mortem pro patriā Ci., pro re publicā L., pro duce suo Lact.; ret.: o. letum Sil., necem Suet.; o. morte podleči smrti, obnemoči, omagati v smrti, umreti: Ci., o. ignobili atque inhonestā morte L., Cacus ictus clavā morte occubuit L.; o. morti podleči smrti, umreti: o. certae morti V.; ret.: o. neci O., Val. Fl., o. honeste Ci., ante annos suos O., pro libertate Suet., cum veter occubuit Priamus sub Marte Pelasgo Enn. fr., o. ferro O., Alexandri ense Cu.

3. o. alicui podleči (podlegati), obnemoči pod kom, čim: Rullo occumbis Sil., o. arbitrio militum Aur., Phoebo Cl.

4. za mizo ležati: Afr. ap. Non.

5. metaf. (o zvezdah) zaiti (zahajati): cometes cum oriretur occumberetque Iust.

odvézati (-véžem) | odvezováti (-újem) perf., imperf.

1. slegare, slacciare, sciogliere; sbavagliare; sbendare:
odvezati usta sbavagliare
odvezati oči sbendare gli occhi
odvezati rano sbendare la ferita

2. sciogliere, disobbligare, esonerare, esimere:
odvezati koga odgovornosti esonerare qcn. dalla responsabilità
samo smrt ga odveže prisege solo la morte lo scioglie dal giuramento
pren. pijača jim je odvezala jezike il vino gli sciolse la lingua
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
rel. odvezati izobčenja ricomunicare
odvezati krivde discolpare
navt. odvezati ladjo disormeggiare la nave

ogenj¹ [ô] moški spol (ognja …) das Feuer
bengalski ogenj bengalisches Feuer
Elijev ogenj Eliasfeuer, Elmsfeuer
opozorilni ogenj das Notfeuer
peklenski ogenj die Höllenglut, das Höllenfeuer
taborni ogenj Lagerfeuer
umetelni ogenj Kunstfeuer
bog ognja der Feuergott
častilec ognja der Feueranbeter
čaščenje ognja die Feueranbetung
požiralec ognja der Feuerschlucker
soj ognja der Feuerschein
narediti/zakuriti ogenj Feuer machen
podtakniti ogenj Feuer legen
netenje ognja das Feuerbohren
figurativno bljuvati ogenj in žveplo Gift und Galle speien
kjer je dim, je tudi ogenj kein Rauch ohne Flamme
osmojena mačka se ognja boji gebrühte Katze scheut auch kaltes Wasser
med dvema ognjema im Kreuzfeuer, šport igra: der Völkerball
na ogenj auf das Feuer
nalagati na ogenj auflegen, nachlegen
prilivati olje na ogenj Öl ins Feuer gießen
proti ognju:
zaščita proti ognju der Feuerschutz
v ogenj:
vreči v ogenj ins Feuer werfen
dati roko v ogenj za koga/kaj die Hand für jemanden/ (etwas) ins Feuer legen
v ognju:
biti v ognju (goreti) in Flammen stehen
imeti več želez v ognju zwei/mehrere Eisen im Feuer haben
tehnika obstojen v ognju feuerbeständig
obstojnost v ognju die Feuerbeständigkeit
odporen proti ognju feuersicher
odpornost proti ognju die Feuerwiderstand, die Feuersicherheit
pocinkan v ognju feuerverzinkt
pocinkati v ognju feuerverzinken
smrt v ognju der Feuertod
umreti v ognju den Flammentod sterben
zlatenje v ognju die Feuervergoldung
zlatiti v ognju feuervergolden
za ogenj:
posoda za ogenj das Feuerbecken
z ognjem in mečem mit Feuer und Schwert
igrati se z ognjem mit dem Feuer spielen (tudi figurativno)
igra z ognjem ein Spiel mit dem Feuer
tehnika, gradbeništvo, arhitektura peskati z ognjem flammstrahlen

op-petō -ere -īvī (-iī) -ītum na(s)proti iti: poenas superbiae Ph. pokoriti se za svojo prevzetnost, pestem Pl. ali malam pestem Poeta ap. Ci. pogubiti se, uničiti se; poseb. o. mortem Enn. ap. Non., Ci. smrt storiti, dušo (življenje) dati, umreti, clarae mortes pro patriā oppetitae Ci., o. voluntariam mortem Val. Max. ali miseram mortem Gell.; tako tudi: letum pro patria o. L.; pri poznejših piscih (evfem.) brez mortem: quīs … Troiae sub moenibus altis contigit oppetere V., o. eodem mari T., non senio nec aegritudine, sed fame Plin.; poznolat.: gloriosā morte Prud., gloriosum esse existimans iussā morte oppetere Amm.

optō -āre -āvī -ātum, (frequ. glag. *opiō -ĕre)

1. izb(i)rati, (iz)voliti: Pl., Ter., Luc. ap. Non., Cat., Plin., Plin. iun. idr., pars optare locum tecto V., externos optare duces V., permissioque, ut ex collegis optaret, quam vellet, contra spem omnium L., Furium optavit L., illam matres optavere nurum (za snaho) V.; z odvisnim vprašalnim stavkom: ut optet, utrum malit cervices Roscio dare, an … vitam amittere Ci.

2. (za)želeti, hoteti, zahtevati, iskati, hlepeti: Pl., Ter., Varr., V., H., Stat., Vell. idr., illam fortunam Ci., necem O., mortem Ci., Sen. ph. želeti smrt, mortem viri (o soprogi) Lact., ab dis immortalibus tot et tantas res Ci., alicui mortem L.; z zahtevnim stavkom: Ter., mihi tellus optem prius dehiscat V., crescat tum civibus opto urbs O., optemus, ut eat in exilium Ci., optavit, ut in currum tolleretur Ci., ne quis iuvenum currat velocius, optat O., fulmen optare ne se attingat S. fr., o., ut ne … Ci.; z ACI: Enn. fr., Luc. fr., Ter., Sen. rh., spero et opto nobis hanc coniunctionem voluptati fore Ci., opto redargui me Ci., optant hoc fonte prohiberi posse oppidanos Hirt.; pri istem subj. z inf.: Pl., Ter., Sen. ph., etsi dimicare optaverat Hirt., hostes perdere prius quam perire optantes L., quis tam crudeles optavit sumere poenas? V. komu je srce dalo ...?, mihi optatum illud est, in hoc reo finem accusandi facere Ci. — Od tod

1. adj. pt. pf. optātus 3 zažel(j)en, všečen, prijeten, povšeč(i): Pl., Ter., O., H., Cat., Pr. idr., o. rumor Ci., quid optatius populo Romano accidere potuit? Ci., optatissimum Ambiorigi beneficium C., illi optatissimus fuit interitus Milonis Ci., optatissime frater Ci.; adv. optātē Lamp. po volji, zažel(j)eno, povšeči; subst. optātum -ī, n kar je zažel(j)eno, želja: Ter., optatum impetrare Ci., di tibi omnia optata offerant Pl., mihi in optatis est (z inf.) Ci. želim, optata furiosorum Ci. sanjarije, sanjarjenja, „gradovi v oblakih“; adv. abl. n optātō = adv. optātē: Ci. ep., Ter., Pl., velut optato ventis coortis V. kakor na zahtevo.

2. adj. pt. fut. pass. optandus 3 ki si ga je treba želeti, želje vreden, vreden, da si ga kdo poželi: Pl., Ter., Sen. ph. idr., eis otium divitiaeque, optanda alias, oneri miseriaeque fuere S. stvari, ki si jih sicer ljudje želijo, misera quidem res, sed optanda Seleuco fuit Iust., optandum est, ut … Ci., Iust., Plin. iun. gre si želeti, želeti si je, treba si je želeti, optandum est, ut ne … Ci.; subst. pl. n: virtus, gloria atque alia optanda bonis S.

Opomba: Star. cj. pf. optassis: Pl.

ōsso m (f pl. -sa, m pl. -si) (ženska množina se uporablja za človeške kosti in kot kolektivno ime, moška pa za živalske kosti in v prenesenem pomenu)

1. anat. kost:
avere le ossa rotte pren. biti na smrt utrujen
essere di buon osso pren. biti odporen
essere di carne e ossa pren. biti iz mesa in krvi
essere guasto nelle ossa pren. biti pokvarjen do dna duše
essere innamorato fino all'osso biti noro zaljubljen
in carne e ossa osebno
farci l'osso pren. navaditi se (na)
rimetterci l'osso del collo pren. propasti
osso duro da rodere pren. trd oreh
una pioggia che bagna fino all'osso pren. dež, ki zmoči do kože
un sacco d'ossa pren. suh ko smrt

2. kost (zaklane živali):
carne senz'osso meso brez kosti
un osso che va di traverso pren. nadloga, zoprnija

3. zool.
osso di balena (fanone) kitov vos

4. koščica:
l'osso della pesca breskova koščica

outrance [utrɑ̃s] féminin pretiravanje, pretiranost, prenapetost

à outrance do skrajnosti, čez mero, skrajno, neomejno, pretirano, temeljito, do zadnjega (diha)
combat masculin à outrance boj na življenje in smrt

pahn|iti (-em) koga (jemandem) einen Schubs geben, (jemanden) stoßen, schubsen; figurativno stürzen
pahniti v pogubo (jemanden) ins Verderben stürzen
pahniti v smrt in den Tod treiben

palam (indoev. kor. *pelā- razprostreti (razprostirati); prim. lat. plautus, planus, planta, plaga, palma, sl. polje, stvnem. feld, nem. Feld)

I. adv.

1. vpričo ljudi, očitno, javno: Pl., T., Suet. idr., aperte ac palam O., palam ante oculos omnium Ci., luce palam est occisus Ci., arma palam comportabantur Ci., non occulte, sed palam Ci., clam et palam coeptus obviam ire L.

2. obče, splošno znano, vsem znano: res est palam Pl., palam est Pl., Ter. vsakdo ve, vsi vedo, palam facere N. naznaniti, razglasiti, testamentum palam facere Ci., palam fieri (z ACI) razvedeti, razglasiti se, palam factum est occidisse rem publicam Ci., de morte ut palam factum est N.; tako tudi evfem. palam facere de aliquo naznaniti, razglasiti smrt koga, in palam fit de aliquo izve, razve se o smrti koga, sporočijo smrt koga: Suet., simul de se ac de re publicā palam facere Sen. ph. hkrati sebi in državi odpovedati življenje, odpovedati se sebi in državi, dvigniti roke nad sabo in nad državo.

3. neprikrito, brez prikrivanja, naravnost: Suet., mortem palam praedicere Ci., cum hoc modo accusas, nonne hoc palam dicis? Ci., palam bellum tractare T.

4. očitno: palam mentiri Pl., palam proferre Ci., sententiae palam falsae Q., cetera palam vana T.

5. pri ljudeh = po mnenju občinstva, po mnenju ljudi (množic), v očeh ljudi: habes uxorem sine malā famā palam Ter. —

II. praep. z abl. (= coram) vpričo: me palam O., palam omnibus L., ubi haec severus te palam laudaveram H., palam senatu Aur.

Palamēdes -is, ali -ī, acc. -en: Q., m (Παλαμήδης) Palaméd, sin evbojskega kralja Navplija, iznajditelj tehtnice, mere, šaha, kock, svetilnikov, diska, grških črk ϑ, ξ, Φ, Χ (po drugih črk Δ in Υ), usmrčen pred Trojo (za njegovo smrt si je prizadeval Odisej): Varr., Ci., O., V., Plin., Corn., Hyg., Palamedis avis Mart. = žerjav. — Od tod adj. Palamēdiacus 3 (Παλαμηδιακός) Palamédov, palamédski: calculi Cass. Palamēdicus 3 (Παλαμηδικός) Palamédov, palamédski: haec crucis effigies Palamedica porrigitur Aus.