Franja

hastātus 3 (hasta) s kopjem —, s sulico oborožen: prima acies T., Bellona Stat., turmae hastatae Val. Fl. (o konjenikih). Od tod subst.

1. hastātī -ōrum, m
a) kopjaniki, suličarji: dux hastatorum, decem milia hastatorum Cu.
b) occ. suličar, kopjaník, hastati = prvi bojni red rim. legije, katere 30 maniplov je bilo razdeljenih v tri bojne vrste (rede) po 10 maniplov: v prvem redu je stalo 1200 suličarjev (hastati), v drugem 1200 „prvakov“ (suličarjev druge vrste) (principes), v tretjem 600 „tretjakov“ (suličarjev tretje vrste) (triarii). Po tretji punski vojni so stali principes v prvem, hastati v drugem bojnem redu, za njimi pa triarii: Varr., O., pugna ordinaria per principes, hastatos et triarios L.

2. hastātus -ī, m
a) (sc. ordo) kopjaniška stotnija: primus hastatus Ci., C. idr., signifer secundi hastati L.; s celotnim izrazom: mihi T. Quinctius Flamininus decimum ordinem hastatum adsignavit L. mi je poveril poveljstvo nad 10. stotnijo suličarjev.
b) (sc. centurio) stotnik kopjaniške stotnije: primus —, secundus hastatus P. Veg. stotnik prve, — druge stotnije suličarjev.

hat¹ [hæt] samostalnik
klobuk; kardinalski klobuk
figurativno kardinalstvo

sleng my hat! za vraga!
top hat cilinder
britanska angleščina, sleng a bad hat pokvarjenec
as black as my hat čisto črn
figurativno red hat kardinalstvo
hat in hand hlapčevsko, servilno
high hat domišljav
hats off to him! klobuk dol pred njim!
under one's hat v tajnosti, skrivoma
ameriško at the drop of a hat takoj, zaradi najmanjšega povoda
I'll eat my hat if naj me vrag vzame, če
his hat covers his family čisto sam je, nikogar nima
to hang up one's hat in s.o.'s house obnašati se v tuji hiši po domače, ugnezditi se pri kom
to keep it under one's hat obdržati kaj zase
to pass (ali send) round the hat for pobirati denarne prispevke za
to raise one's hat odkriti se v pozdrav
to receive the hat postati kardinal
to take one's hat off to s.o. klobuk pred kom sneti
to throw one's hat in the ring izzvati koga na boj
to talk through one's hat širokoustiti se, pretiravati
to touch one's hat dotakniti se klobuka v pozdrav

herring [hériŋ] samostalnik
zoologija sled, slanik

red (ali kippered) herring prekajen slanik
to draw a red herring across the path odvrniti pozornost
neither fish, flesh nor good red herring ne tič ne miš
packed as close as herrings natlačeni kot sardine

hierárhičen (-čna -o) adj. gerarchico:
hierarhičen red ordinamento gerarchico
hierarhični apostolat apostolato gerarchico

híšen (of the) house; home; household

híšni bogovi zgodovina household gods, pl, the Lares and Penates pl
híšno delo housework, household chores, ZDA (home) chores pl
híšni duh, prikazen ghost haunting a house
híšni gospodar landlord, householder
híšni dohod path
híšni dovoz drive, driveway
híšna instalacija elektrika wiring, (plin, voda) plumbing
híšni ključ front-door key, latchkey
híšna lekarna (domača) family medicine chest, first-aid kit
híšna najemnina (house) rent
híšni prag threshold
híšni ples (zabava) carpet-dance
híšni pes house-dog
híšna preiskava (policijska) domiciliary visit (by police); raid, house search, ZDA house check
nalog za híšno preiskavo search warrant
híšni prijatelj family friend
híšni red house regulations pl; rules of the house
híšna služinčad (domestic) servants pl
híšni stanovalec resident, (najemnik) lodger, tenant
híšna streha roof, housetop
híšna številka house number, street number
híšni telefon house (ali domestic) telephone (line)
híšni telefonski priključek (stanovanjski) (domestic) telephone connection
híšni upravitelj caretaker, ZDA janitor
híšna veža (entrance-)hall, corridor, vestibule, ZDA hallway
híšni zapor house arrest
dati, vtakniti v híšni zapor koga to put someone under house arrest
híšni zdravnik family doctor
híšni zmaj (figurativno, zlobna ženska) vixen, shrew, scold, termagant, ZDA žargon battleaxe
híšni posestnik house owner

híšen de (la) maison, domestique

hišna lekarna pharmacie ženski spol (familiale)
hišni posestnik propriétaire moški spol (d'une maison)
hišen red règlement moški spol intérieur (de la maison)
hišni prijatelj ami moški spol de la maison
hišna številka numéro moški spol de la maison
hišni zapor résidence ženski spol surveillée
hišni zdravnik médecin moški spol de famille

híšen de (la) casa; casero; domiciliario

hišna lekarna botiquín m casero
hišni obisk (zdravnika) visita f (domiciliaria)
hišen posestnik propietario m de una casa
hišen red reglamento m (ali régimen m) interior de la casa
hišen prijatelj amigo m de la casa
hišna številka número m (de la casa)
hišen zapor arresto m domiciliario
hišen zdravnik médico m de la familia
hišen zmaj (fig, fam) marimandona f

hišn|i¹ (-a, -o) Haus- (gospodar der Hausherr, lastnik der Hausbesitzer, poštni nabiralnik der Hausbriefkasten, prijatelj der Hausfreund, priključek der [Hausanschluß] Hausanschluss, pripor der Hausarrest, red die Hausordnung, telefon die Haussprechstelle, upravitelj der Hausverwalter, zdravnik der Hausarzt, centrala die Hauszentrale, pomočnica die Hausangestellte, številka die Hausnummer, uprava die Hausverwaltung, žara die Hausurne, ime der Hausname)
hišno znamenje zgodovina die Hausmarke

hláčen of trousers; trouser

hláčna bója (reševalna naprava na morju) breeches buoy
hláčne durce flies pl; (s patentno zadrgo) zip, zip fastener, ZDA zipper
hláčni gumb trouser button
hláčno krilo divided skirt, trouser skirt, culotte(s pl)
hláčni pas waistband, trouser belt
hláčna podveza garter
red hláčne podveze Order of the Garter
hláčni razporek fly, fly front, flies pl
hláčna sponka (za kolesarje) bicycle clip
hláčni šiv trouser seam
hláčni zavih turn-up
hláčni žep trouser pocket
hláčni jermen trouser belt
hláčni nateznik trouser press (ali stretcher)

hláčen de culotte, de pantalon

hlačni gumb bouton moški spol de culotte
hlačno krilo jupe-culotte ženski spol
hlačni žep poche ženski spol de pantalon (ali de culotte), (popularno) profonde ženski spol
red Hlačne podveze Ordre moški spol de la Jarretière

hláčen del pantalón

hlačni gumb botón m del pantalón
hlačni žep bolsillo m del pantalón
hlačno krilo falda-pantalón f
red Hlačne podveze Orden f de la Jarretera

*holà! [ɔla] hej! halo! stoj!

masculin: mettre le holà vzpostaviti mir, red; napraviti konec (à quelque chose čemu)

hōra -ae, f (izpos. iz gr. ὥρα; prim. izpos. ura v sl. in hr., Uhr v nem.)

1. ura (kot čas), dnevna ura. Ker so Rimljani delili dan od sončnega vzhoda do sončnega zahoda na 12 enakih delov, je bila dolžina ur po letnih časih različna: dne 21. 3. in 21. 9. je bila hora prima od naše šeste do sedme ure zjutraj, poleti prej, pozimi pozneje; vendar je bila šesta dnevna ura (hora sexta) vedno naš poldan, šesta nočna ura pa naša polnoč. Po tem se lahko vse druge ure približno preračunajo, npr. hora quarta = približno ob desetih dopoldne, h. quinta = približno ob enajstih dopoldne, h. septima = približno ob eni popoldne, h. octava = približno ob dveh popoldne, h. nona = približno ob treh popoldne (čas kosila), h. decima = približno ob štirih popoldne, fit obviam Clodio horā fere undecimā Ci. približno eno uro pred sončnim zahodom; in una hora Pl. ali in hora Ci. ali unā horā L. v eni uri, v teku ene ure, horā amplius moliebantur Ci. več kot eno uro, horā ante venit Brut. in Ci. ep. eno uro prej, in horam H. od ure do ure, in horam vivere Ci. brezbrižno živeti, ne brigati se za prihodnost, in horas Ci., H. idr. uro za uro, z vsako uro, ad horam Sen. ph. točno ob uri, hora quota est? H. koliko je ura? horae legitimae Ci. (govorniku) predpisane ure (ko so potekle, govornik ni smel več govoriti), ad horam unam expectare C., horas flendo ducere V., horae momento ali puncto mobilis horae H., h. natalis H., h. novissima (sc. vitae) O. zadnja ura, omnium horarum esse Q. ali omnium horarum amicum esse Suet. za resnost in šalo biti enako dobro razpoložen.

2. meton. v pl. = ura (kot časomerno orodje), urni stroj: mittere ad horas Ci. po uro poslati, machinatione horae moventur Ci. urni mehanizem, urno kolesje, horas quaerere Plin., Suet. vprašati, koliko je ura, horas inspicere Petr.

3. sinekdoha (včasih tudi v pl.) čas, doba: abiit h. Ter. čas je potekel, horae lunares Varr. ure = čas med oseko in plimo, crastina, extrema h. V., grata h. H., mihi forsan, tibi quod negarit, porriget hora H., sinistra h. O. nesrečni čas, ad opem ferendam brevis hora est O., veniet narratibus hora tempestiva meis O., h. praeterita Sen. tr., appropinquante horā partūs eius Lact., mediae horae Eutr. vmesni čas.

4. pesn. letni čas: sub verni temporis horam H., flagrantis atrox hora Caniculae H. pasji dnevi, qui (Iuppiter) … variis mundum temperat horis H.

5. pooseb. Hōrae -ārum, f (Ὧραι) Hóre, v mitologiji (tri) hčere Jupitra in Temide (Themis); deviške boginje vremena, letnih časov in njihovega zaporedja, sploh zaščitnice časov, potrebnih za red v vesoljstvu: Sen. ph., Val. Fl., Ap., praesideo foribus caeli cum mitibus Horis O., iungere equos Titan velocibus imperat Horis O.; toda: a dextra laevaque Dies et Mensis et Annus … et … Horae Verque novum stabat O. dnevne ure.

Opomba: Star. gen. sg. hōrāī: Lucr.

ìgra ž, tož. ȉgru, mn. ȉgre igárā
1. igra: društvena igra družabna igra; hazardna, krvava igra; igra za djecu; igra riječi besedna igra; igra prirode; igra olimpijske -e; igra na berzi, na burzi borzna igra; igra naših glumaca veoma mi se sviđa; igrati opasnu -u
2. dial. ples: pozvati koga na -u; red igara plesni red; otvoriti -u začeti ples

impose [impóuz]

1. prehodni glagol
naložiti, naprtiti (davke, pokoro itd.; to komu)
vsiliti komu svoje mišljenje; natvesti, (pre)varati; vzdeti komu priimek
tisk razvrstiti rubrike, stolpce

2. neprehodni glagol
imponirati, napraviti vtis (on, upon na, komu)
varati; štuliti se, vsiljevati se (on, upon komu)

tisk to impose anew preurediti (stolpce, rubrike)
tisk to impose wrong zamešati (stolpce, rubrike)
to impose upon o.s. varati se
to impose o.s (up)on vsiljevati se komu
to impose upon s.o.'s good nature zlorabiti dobroto koga
he is easily imposed upon njega je lahko prevarati
to impose law and order napraviti red
cerkev to impose hands položiti roke (pri blagoslavljanju)

incline² [inkláin]

1. neprehodni glagol
nagniti se, nagibati se, pobesiti se, biti nagnjen (to, toward k)
(koso) padati; vdreti se (rudnik); nagibati se (dan); biti naklonjen (to komu, čemu)

2. prehodni glagol
nagniti, nagibati (to k)
pobesiti

to incline to red vleči na rdeče
to incline to stoutness biti nagnjen k debelosti
the roof inclines sharply streha strmo pada
to incline one's ear to s.o. koga naklonjeno poslušati
to incline one's head pobesiti glavo

in-conversibilis -e, nepreobračljiv, nepreobraten, neobrnljiv (glede na red): Aug.

Indian [índiən]

1. pridevnik
indijski, indijanski
ameriško koruzen

2. samostalnik
Indijec, -jka; indijanski jezik

American (ali Red) Indian Indijanec, -nka

inscrire* [ɛ̃skrir] verbe transitif vpisati, vnesti (sur v), prijaviti; vklesati (v spomenik); računati, šteti (à k)

s'inscrire vpisati se; prijaviti se (à k)
inscrire son enfant à l'école vpisati otroka v šolo
faire inscrire prijaviti
se faire inscrire vpisati se, pristopiti k
s'inscrire en faux contre quelque chose ugovarjati, oporekati, spodbijati kaj
inscrire à l'ordre du jour dati na dnevni red
s'inscrire à la faculté, à un parti, à un club vpisati se na fakulteto, včlaniti se v stranko, v klub
inscrire au rôle d'équipage (marine) nabirati (ljudi) za ladijsko moštvo

intéresser [ɛ̃terɛse] verbe transitif zanimati, zbujati zanimanje (quelqu'un à quelque chose pri kom za kaj); biti zanimiv, važen za koga; privlačiti, mikati

s'intéresser à quelqu'un, à quelque chose zanimati se za koga, za kaj, prisojati važnost komu, čemu, zavzeti se za koga, za kaj
s'intéresser dans quelque chose biti udeležen pri čem
cela m'intéresse de très près ta stvar mi je zelo pri srcu, to je zame velike važnosti
ces règlements intéressent les automobilistes ta pravila se tičejo avtomobilistov
cette mesure intéresse l'ordre public ta ukrep zadeva javni red