Franja

ἐπ-άξιος 3 vreden, da se omeni, primeren, dostojen γάμος – adv. po zaslugi, po pravici.

ἐπ-έοικα ep. 1. podoben sem, zlagam se, dopadam, ugajam ὅστις οἷ τ' ἐπέοικεν ki je njemu primeren, prav. 2. impers. s plpf. ἐπεῴκει primerno je, spodobno je, pristoji, spodobi se τινί, τινά z inf.

ἐπι-εικής 2 (εἰκός) 1. o stvareh: primeren, prikladen, pristojen, spodoben, pravičen ἀμοιβή, λόγος, ἐπιεικέστερα λέγω govorim primerneje, utemeljen πρόφασις, ugoden, sprejemljiv ὁμολογία; τὸ ἐπιεικές pravičnost, krotkost, blago mišljenje NT, ἡ ἐπιεικεστάτη ὁδός najbolj verjetna razlaga; ὡς ἐπιεικές kakor se spodobi, οἷ' ἐπιεικὲς ἔργ' ἔμεν ἀθανάτων kakršna morajo biti; ὅν(sc. μῦθον) κ' ἐπιεικὲς ἀκούειν kar je dovoljeno slišati; πρὸς τὸ ἐπιεικές blagohotno, prizanesljivo. 2. o osebah: sposoben, vrl, obziren, pravičen, razumen, dobrohoten, blag. – adv. ἐπιεικῶς in -κέως dostojno, primerno λέγω, zadostno, dovolj, zelo, precej παραπλησία, približno, takorekoč, seveda.

ἐπί-καιρος 2 (καιρός) ki ugodno leži, prikladen, sposoben, koristen, ugoden, primeren.

ἐπί-σκοπος² 2 ion. poet. prikladen, primeren τινός, neutr. pl. ἐπίσκοπα τοξεύω spretno streljam, tako da zadenem cilj.

εὐ-άρμοστος 2 dobro zložen; skladen, primeren, spreten, gibčen, soglasen.

εὔ-θετος 2 (τίθημι) dobro postavljen, primeren εἴς τι NT, ugoden, priročen.

εὐκαιρία, ἡ priložnost, pravi trenotek, primeren čas NT.

εὔ-καιρος 2 pravočasen, primeren, ugoden NT.

εὔ-ορκος 2 1. zvest prisegi, pošten, mož beseda εἴς τι. 2. prisegi primeren; εὔορκόν ἐστιν ποιεῖν vkljub prisegi je dovoljeno (kaj storiti).

εὐ-πρεπής 2 (πρέπω) 1. dostojen, primeren, spodoben, prikladen εὐπρεπές ἐστι z inf. spodobi se. 2. lep, zal, ugleden, odličen, slaven; τὸ εὐπρεπὲς τοῦ λόγου lepe, zapeljive besede. 3. lepo doneč, navidezen, dozdeven, verjeten, lepo prikrit, svetohlinski, ἐκ τοῦ εὐπρεποῦς navidez. – adv. εὐπρεπῶς, ion. -έως primerno, spodobno, navidez βούλομαι, ὡς εὐπρεπέστατα τίθημι sestavim kar najprimerneje.

εὔ-ρυθμος 2 1. skladen, primeren, priležen θώραξ. 2. premišljen, takten, dostojen.

ἱερο-πρεπής 2 (πρέπω) svetemu spodoben, primeren, častitljiv NT.

ἱκανός 3 [Et. od ἵκω] 1. zadosten, dovolj(en), zadosti velik, močen, obilen, ἱκανοί dovolj ljudi, zadostno število, NT τὸ ἱκανὸν ποιῶ zadostim, ustrežem, τὸ ἱκανὸν λαμβάνω dobim zadoščenje, zadosti se mi, ἱκανόν dosti dolgo, ἐξ ἱκανοῦ že davno, πλέον, πόρρω τοῦ ἱκανοῦ več kakor dovolj, preveč, črez mero. 2. sposoben, spreten, primeren, pripraven, zmožen, pooblaščen, vreden NT. 3. precej(šnji), imeniten, ugleden, silen, zanesljiv, znamenit, mogočen, ἱκανός εἰμι morem. – adv. ἱκανῶς dovolj, zadosti; ἔχω ἱκανῶς imam zadosti, zadostujem, sem lahko zadovoljen, τοῦ βάθους sem dovolj globok; πρός τινα kos sem komu.

ἱκ-νέομαι [fut. ἵξομαι, aor. ἱκόμην, cj. ἵκωμαι, pf. ἷγμαι; ep. ion. praes. ind. ἱκνεύμεσθα, 3 pl. ion. ἱκοίατο, pt. ἱκνεύμενοι, ion. pf. 3 pl. ἵκαται, plpf. ἵκατο] 1. a) prihajam, dospem τί, τινά, εἴς τινα h komu v hišo, χεῖρας pridem komu v roke, εἰς χεῖρας spopadem se s kom, εἰς λόγους pogovarjam se s kom, začnem s kom pogovor, μετὰ κλέος grem, stremim za slavo; μετὰ πατρὸς ἀκουήν grem, da izvem kaj o očetu: ἀμφί μ' ἵκετ' ἀυτή okrog mene se je razlegal krik; b) dosegam kaj ποσὶν οὖδας; pren. γήραος οὐδόν, γῆρας, ἥβην, ἠῶ doživim; ὀστέον priderem, vderem do kosti; τέλος μύθων končam govor; ὀλέθρου πείρατα zabredem v zanke (mrežo) pogube; c) zadene me, polasti, loti se me kaj λιμός, πένθος, ποθή; d) vračam se, prihajam domov οἴκαδε, δῶμα, ὑπότροπος; abs. Od. 11.104. 2. prihajam h komu kot prosilec za varstvo, ponižno prosim. 3. impers. gre, spodobi se, pristoja komu; posebno pt. praes.: primeren, spodoben, pristojen, prikladen; μᾶλλον τοῦ ἱκνευμένου preveč, čez mero, več kakor se spodobi.

ἴσος 3, ep. ἶσος [Et. pri Hom.: ἶσος (iz ϝῖσος) iz ϝιτσ-ϝος od εἶδος], fem. ep. ἐίση, comp. ἰσαίτερος 1. enak, sličen, podoben, isti (po številu, moči, velikosti, kakovosti, vrednosti, dostojanstvu itd.), δαίς skupen obed, ἀσπὶς πάντοσ' ἐίση ki na vseh straneh enako pokriva telo, priležen, primeren; νῆες somerno zgrajen (ki se enako zibljejo); ἴσος τὸ πλάτος καὶ τὸ μῆκος ravnotako debel (širok) kakor dolg, ἴσον ἄγω τινά τινι smatram koga za enakega komu; σοὶ δ' ἶσον γέρας tvojemu enako darilo; ἴσον ἐστίν prav je, pravično je; odgovarja mu često οἷος, ὅσος, ὡς, ὥσπερ, καί = kakor, ἴσον φρονῶ καὶ σύ isto mislim kot ti. 2. pravičen ἀνήρ, nepristranski, ravnopraven, primeren, pristojen, φρένες zdrava pamet, δίκαι ἴσαι καὶ ὅμοιαι popolnoma enake pravice. 3. subst. a) ἡ ἴση (μοῖρα) enak del(ež), enako pravo, ἴσην ἔτεισεν enako je bil kaznovan, μετέχω τῆς ἴσης καὶ ὁμοίας deležen sem enake pravice in postave; ἐπὶ τῇ ἴσῃ καὶ ὁμοίᾳ s popopolnoma enakimi (istimi) pravicami; b) τὸ ἴσον, τὰ ἴσα enakost, enak del(ež), enake pravice, enakomernost, ravnotežje, enakopravnost, ravnopravnost (οὐ δέ ποτ') ἶσα (ἔσσεται) nadomestilo; συμμαχίαν ἐπὶ τοῖς ἴσοις καὶ ὁμοίοις εἶναι da imata obe stranki enake pravice, ἴσον φρονέω τινί enakega mišljenja sem s kom, ἴσον νέμω izkazujem enako čast; τὰ ἴσα νέμω (τὸ ἴσον nepristranost) sem nepristranski, ἴσων τυγχάνω imam (dobim) enak del. 4. s predlogi: a) ἀπὸ τῆς ἴσης enako; b) εἰς τὸ ἴσον καθιστάμενοι ἐμάχεσθε borili ste se v enakem položaju (t. j. na odprtem polju), εἰς τὸ ἴσον ἀφικνέομαί τινι τῇ ἱππικῇ dospem v jahanju ravno tja, doidem koga v jahanju; εἰς τὸ ἴσον ἡμῖν καταβαίνει nekdo pride v ravnino in na enaka tla kakor mi; c) ἐν ἴσῳ enako, v enaki črti, z istim korakom, ἐν ἴσῳ εἰμί τινι enak sem komu, ἐν ἴσῳ καί istotako kakor; d) ἐξ ἴσου, ἐκ τοῦ ἴσου na enak način; ἐξ ἴσου εἰμί sem v enakem položaju, ἐξ ἴσου νέμω sem nepristranski, μάχομαι ἐξ ἴσου bojujem se v enakih razmerah (neodločeno, aequo Marte); e) ἐπὶ ἶσα μάχη τέτατο je bila enako napeta = neodločena, ἐπ' ἴσης enako, ἐπ' ἴσου enakomerno, κατὰ ἶσα τανύω μάχην ohranim v ravnotežju, pustim boj neodločen. 5. adv. a) n. sg. ἴσον, ἴσα enako, ravno tako kakor, enakomerno; b) ἴσως α.) enako, pravično; β.) morda, najbrž, nekako, seveda, naravski; γ.) pri števnikih: približno, okoli, pri.

καίριος 3 in 2 (καιρός) 1. kraj. ki zadene pravo mesto, na pravem mestu, πληγή: smrtonosni, smrtni udarec; tudi brez πληγή: ἡ καιρίη smrtonosni udarec, τὸ καίριον nevarno mesto na telesu, kjer je rana smrtna, ἐν καιρίῳ, κατὰ καίριον na smrtnonevarnem mestu. 2. čas. o pravem času στείχω, δέος, pravočasen, primeren, pravi δρᾶν, φρονέω, εἶπον; πρὸς τὸ καίριον πονέω pomagam o pravem času.

καλός 3 [Et. iz καλϝος, idevr. qal-wó-s, κάλλος iz καλjος. – comp. καλλίων, sup. κάλλιστος; ep. κάλλιμος]. 1. o telesu: lep, brhek, zal, čeden, krasen, ljubek, dražesten τὸ σῶμα, δέμας, εἶδος lepe postave. 2. z ozirom na namen in porabo: lep, čist, κάλλιστον ἀργύριον najčistejše srebro, primeren, poraben, koristen, pripraven πρὸς δρόμον, dober, izvrsten λιμήν, ugoden ἄνεμος; o žrtvah: srečen, ugoden, dober ἱερά. 3. o duši in značaju: vrl, dober, pošten, odličen, plemenit, blag, slaven, καλὸς κἀγαθός lep in blag, vzor moža, καλόν ἐστι, ἐν καλῷ ἐστιν spodobi se, koristno je, častno je. 4. subst. a) ὁ καλός ljubimec, ljubica, ὁ καλὸς κἀγαθός vzor moža, poštenjak; pl. οἱ καλοί boljši sloji, ironično: imenitni gospodje; v polit. zmislu: patriot, aristokrat, domoljub; b) τὸ καλόν, τά καλά α.) lepo, lepota, ἄλλα δ' ἀλλαχοῦ καλά drugi kraji, druge šege; β.) dobro in pošteno, čednost, krepost, dostojanstvo, slava, čast, junaška dejanja, plemenitost, častne službe; pri Spartancih: državljanske dolžnosti in časti; γ.) užitek, veselje, ugodnosti τοῦ βίου; δ.) sreča, odlikovanje. 5. adv. a) καλόν, καλά ep. lepo, srečno, zdrav ἀναχωρέω; b) εἰς καλόν o pravem času, kakor nalašč, ἥκω prikladno; c) ἐν καλῷ α.) na ugodnem kraju; β.) o pravem času, prikladno; γ.) koristno, primerno; d) καλῶς (comp. κάλλιον, sup. κάλλιστα) α.) lepo, brhko, čedno; β.) srečno, ugodno, koristno, primerno, καλῶς ἔχει τινί koristno je komu, pristoji, spodobi se, καλῶς ἐστι, γίγνεται po volji se kaj godi, καλῶς πράττω srečo imam, sem srečen, καλῶς ἔχω dobro se obnašam, dobro se mi godi, srečen sem; γ.) v odgovorih: dobro, prav tako, izvrstno; δ.) plemenito, pošteno, slavno.

μέτριος 3 (μέτρον) I. 1. zmeren, πῆχυς srednji ali navadni (tudi grški) vatel, ki je bil za tri palce manjši nego babilonski in je imel 21 ali 24 palcev; τὰ μέτρια διενεχθέντες v majhnih, malenkostnih razporih, ἐπὶ μετρίοις pod zmernimi (pravičnimi) pogoji, οἷς μὴ μέτριος αἰών življenje z neizmernimi nadlogami. 2. a) primeren, povoljen, zadosten, pristojen; b) α.) zdržen, pravičen, blag, pošten; β.) preprost, navaden ἐσθής; γ.) krotek, pohleven. 3. majhen, neznaten, pičel; subst. τὸ μέτριον prava mera, zmernost, sredina, kar je pravično ali pristojno. II. adv. μετρίως 1. primerno, pristojno λέγω, μετρίως εἶπον preudarno sem povedal; zadosti, dovolj δηλόω; μετρίως ἔχει dobro je, primerno je. 2. zmerno, pičlo, nekoliko, μετρίως αἰσθάνομαι sem srednjega razuma ali malo razsoden, οὐ μετρίως ne malo, zelo NT. 3. skromno, prijazno, pravično.

μουσικός 3 (Μοῦσα) 1. kar se tiče Modric ali njih umetnosti, muzičen, lepoglasen, glasben, umetniško in znanstveno izobražen, ὁ μουσικός godec, glasbenik. 2. spreten, primeren, skladen; ἡ μουσική (sc. τέχνη) vsaka dušna izobrazba, umetnost.