Franja

oskúbsti (perutnino) to pluck, to deplume

oskúbsti koga za denar to fleece someone of his money
pošteno koga oskúbsti (figurativno) to fleece someone well and truly; (preveč zaračunati) to overcharge (someone)
oskúbsti perje, dlako to strip of feathers, hair; zastarelo, pesniško to displume
oskúbsti odjemalca (figurativno) to fleece a customer

osvetlíti éclairer, illuminer ; fotografija exposer ; figurativno mettre en lumière (ali en relief) , éclaircir (npr. une question, un mystère)

preveč osvetliti (fotografija) surexposer
premalo osvetliti (fotografija) sous-exposer, exposer insuffisamment

over² [óuvə] prislov

1.
preko, pre- (z glagoli: to paint s.th. over preslikati kaj, he jumped over preskočil je)

2. figurativno
na drugo stran, k drugi stranki (they went over to the enemy prešli so k sovražniku)

3.
sem, semkaj (come over! pridi sem!)

4.
tam (preko), na drugi strani (over there tamle, ameriško pogovorno v Evropi)

5.
(prav) nad (the bird is directly over us ptič je prav nad nami)

6.
znova (ten times over desetkrat zapovrstjo)

7.
pretirano, čezmerno (over polite pretirano vljuden)

8.
mimo, gotovo, končano (the lesson is over šolska ura je končana)

9.

Razno:

over again še enkrat, znova
over and over again vedno znova
over against nasprotno (temu)
over and above vrhu tega, skrajno, preveč
all over povsod, popolnoma, končan
to be all over with biti na koncu s čim
it is all over with him z njim je konec
that is him all over to je čisto njemu podobno
sleng to be all over s.o. (s.th.) biti vzhičen nad kom (čim)
pogovorno to get s.th. over with končati kaj
the world over po vsem svetu
not over well precej slabo
that can stand over to lahko počaka
see over poglej naslednjo stran
ekonomija carried over prenos

pamet|en (-na, -no) otrok, človek: klug, gescheit (zelo blitzgescheit, kar preveč übergescheit); (razumen) vernünftig, (ki veliko razume) verständig; (preudaren, trezen) besonnen
pretirano pameten übergescheit, überklug, (ki vsem soli pamet) neunmalklug
pametno je kaj storiti: ratsam, sinnvoll
figurativno vedno biti bolj pameten alles besser wissen wollen
nisem tako pameten, da bi to lahko razumel das geht über meine Fassungskraft
imam bolj pametne opravke ich habe Besseres zu tun
delati se pametnega klugreden

parlant, e [parlɑ̃, t] adjectif govoreč; ki ima dar govora; familier zgovoren; izrazit, živ

cinéma masculin, film masculin parlant zvočni film, kino
horioge féminin parlante ura, ki napoveduje ure
il n'est pas très parlant on ni preveč zgovoren
portrait masculin parlant izredno podoben, živ portret
preuves féminin pluriel parlantes zgovorni dokazi (ki ne potrebujefo komentarja)

parum (iz *parvom, tj. parvum, star. n. adj. parvus), komp. se nadomešča z minus, superl. z minimē

I. parum

1. subst. premalo, ne (za)dosti, ne dovolj: magis offendit nimium quam parum Ci.; z gen.: Q., Plin. iun., Eutr. idr., parum in eo esse animi, parum roboris Ci., satis eloquentiae, sapientiae parum S., non qui parum habet, sed qui plus cupit, pauper est Sen. ph.; id parum facio (prim. parvī facio) S. to štejem za premalo pomembno (preneznatno), za to se (prav) nič ne menim, parum est Ci. premalo je, ni zadosti, ni dovolj, ne zadostuje; z inf.: non nocuisse p. est O., illis … p. est inpune male fecisse S.; z ACI: L., Plin., p. est me hoc meminisse Ci.; s quod: Ter., parumne est, quod homines fefellisti? Ci.; z ut: Plin. iun.; tako tudi parum habere (naspr. satis habere) z inf. = ne zadovoljiti (ne zadovoljevati) se, ne biti zadovoljen s tem, da … : L., Vell., parum habuere haec facinora suscipere S.

2. adv. premalo, zelo malo, ne posebej, ne prav, ne ravno, ne dovolj, ne (za)dosti, nič kaj, ne zelo: Ter., Q., Auct. b. Afr. idr., p. diligenter C., parum diu vixit Ci., p. attenditis Ci., testimonia p. magna Ci., malim videri nimis timidus quam parum prudens Ci., non parum (= zadosti, dokaj) liberaliter N., haud p. audax inceptum L. precej drzno, homo non p. sciens Auct. b. Hisp. ne slabo (= dobro) poučen. —

II. minus

1. subst. nekaj manjšega, manj: consul m. est quam privatus Ci., haud m. ac iussi faciunt V. nič manjšega = tisto, kar jim je bilo ukazano; z gen: m. dubitationis C., non minus auctoritatis inerat in oratione quam facultatis C., m. militum periit L.; kot kolekt. s skladom κατὰ σύνεσιν: minus ceciderunt (sc. quam) duo milia L.; kot obj. pri trans. glag.: m. posse, minus valere Ci. manj premoči, manj (z)moči (prim. multum, minimum valēre); v takem skladu tudi v pomenu premalo (nav. v zvezi s plus, ki takrat = preveč): m. dicere Ci., plus minusve faxit Ter. Iz te rabe se je razvila

2. adv.
a) manj: plus minus Hirt. več (bolj) ali manj, približno, blizu, minus minusque Ter., L. ali minus atque minus V. ali minus ac minus Plin. čedalje (vedno) manj (in manj), nihil minus Ter., Ci. nič manj, najmanj, nikakor ne, celo ne; litota: non minus Ci., L. ali haud minus L. ne manj = prav tako (toliko), neque minus N. in ne manj = in prav tako (toliko); v litoti s quam, atque (ac) Ci., V. idr., nihil m. quam L. vse drugo več (bolj) kot, najmanj, m. clarum putat Ci., m. dolendum fuit re non perfectā Ci., m. XXX diebus Ci., N. v manj kot 30 dneh; pri adj. in adv. se uporablja za opisno stopnjevanje, npr. credibile, minus credibile, minime credibile, saepe, minus saepe, minime saepe; z abl. comparationis: nemo fuit illo minus emax N.; z abl. mensurae: multo minus Ci. mnogo, precej manj, paulo minus nekaj, nekoliko manj: Ci. ali (= gr. ὀλίγου δεῖν) skoraj: Plin. iun., minimo minus Ap. za las, skoraj, quanto minus quam … Plin. iun. skoraj prav toliko, nihilo minus Pl., C., Ci., N. (za) nič manj, niti za las manj (gl. nihilum), eo minus Ci. tem manj, quo minus Ci. čim manj; toda: quo minus dixi de te, quam volui Pl. česar ti nisem dovolj živo priporočil, quo tu minus scis aerumnas meas Ter. česar še ne veš dovolj o moji nesreči; tako tudi: bis sex ceciderunt, me minus uno O. razen mene, z izjemo mene samega.
b) evfem. nam. nikalnice: manj, ne posebno, ne ravno ne prav, ne tako zelo, ne (za)dosti, ne dovolj, nič kaj, ne: minus diligenter N., m. multi Ci., intellexi m. Ter., res m. prospere gerere N. ne dovolj srečno, parentibus m. est probatus N. starši niso bili nič kaj zadovoljni z njim, m. infesta quam … L. — Od tod

1. quominus (quo minus) = ne: neque recusavit, quominus poenam subiret N., quid obstat, quominus sit beatus? Ci.

2. si minus če ne, sin minus če pa ne, v nasprotnem primeru (pa), sicer (pa): quae potestas si mihi saepius fiet, utar; si minus, me reservabo Ci., si assecutus sum gaudeo; sin minus, hoc me tamen consolor Ci. —

III. minimē, stlat. minumē

1. najmanj (adv.): quod ad te minime omnium pertinebat Ci., cum minime videbamur, maxime philosophabamur Ci., quod minime apparet et valet plurimum Ci., quam m. multa N. kar najmanj mogoče, m. arduus … ascensus C.; occ. prav malo, zelo (kaj) malo: minime mirandum est N.

2. evfem. nikakor ne, celo ne: homo m. ambitiosus Ci., m. vafer, m. malus Ci., qui minime falli potest Ci., res erat m. obscura Ci., m. omnes Ci.; v odgovorih: haec non credis? minime vero Ci. ne!, m. hercle vero Pl., m. gentium Pl. pač ne, za živo glavo ne, za boga ne.

pasar

1. prepeljati, prenesti, prehoditi, preiti, iti čez; podati, naprej dati, predložiti, vložiti; prekositi; odpustiti; vtihotapiti; (bežno) prebrati; napraviti, izdelati (izpit, tečaj); precediti; prebiti (čas), preživeti; prenašati, izdržati

pasar aviso, pasar nota (a) obvestiti, sporočiti komu
pasar la mano (por la cabeza) pogladiti (po glavi)
pasar los ojos (por) bežno pregledati, preleteti
pasar una orden dati naročilo, naročiti
pasar el peine počesati
pasó el río šel je čez reko
pasar plaza de veljati za
pasar un recado (a) sporočiti kaj
pasar revista (voj) opraviti pregled (mimohod) čet
pasar el tiempo preživeti čas
¡a pasarlo bien!; ¡que lo pase V. bien! zdravi bodite! pozdravljeni!
¿cómo lo pasa V.? kako Vam gre?
dejar pasar faltas spregledati napake
no le puedo pasar ne morem ga prenašati
pasar a cuchillo (voj) posekati, posabljati
pasar de largo iti mimo, ne da bi se zaustavili
pasar en blanco izpustiti, ne omeniti
pasar en silencio molče preiti
pasar por alto preiti, izpustiti, pozabiti, iti preko česa
pasar por cedazo (ali tamiz) precediti, presejati, prerešetati
pasar por encima (fig) preskočiti, preiti kaj

2. iti (mimo, skoz, čez, naprej); mimo se peljati; miniti; na misel priti; napredovati; preiti, naprej priti; veljati (por za); izdržati, znosen biti; oveneti, obledeti (barve); iz mode priti; začeti gniti (sadje)

pasar adelante naprej iti, nadaljevati
pasar corriendo teči mimo
pasar y repasar iti sem in tja
puede pasar gre, ni slabo
al pasar ella ko je šla mimo
hacer pasar spustiti skozi, pretihotapiti
¿cuándo pasa el tren? kdaj pelje vlak?
¡pase! no, prav! zaradi mene!
que pase lahko pride noter
¡pase Vd.! vstopite (naprej), prosim!
¿ha pasado? je izdelal (o učencu)?
ir pasando prebijati se s težavo, životariti
¡eso no pasa! to ne velja!
pasar a la clase superior napredovati v višji razred
pasar a la historia slaven postati
pasar a mejor vida umreti
pasó a oficial napredoval je v častnika
pasar (= llegar) a ser postati
pasó a la cárcel zaprli so ga (v ječo)
pasar de los veinte biti nad 20 let (star)
los gastos pasan de... stroški znašajo nad ...
no pasa de ser... nič drugega ni kot ...
pasar de largo naprej iti
pasar por iti preko (skozi); prenašati (trpeti) kaj; veljati za; prepotovati
por eso non paso tega ne trpim
mañana pasaré por su casa jutri se oglasim pri Vas
no le pasa por el pensamiento to mu ne pride na um, na to niti ne misli

3. zgoditi se, dogoditi se

¿que pasa? kaj se dogaja? kaj pa je?
no le ha pasado nada nič se mu ni zgodilo

4.

pasarse dogoditi se; miniti; prezrel biti, preveč se skuhati; oveneti; puščati (lonec); zaskočiti se; iz mode priti; preiti, iti k; zadovoljiti se; predaleč iti, predaleč stvar gnati
el arroz se pasa riž se razkuha
¡cómo (se) pasa el tiempo! kako hitro mine čas!
pasarse al enemigo preiti k sovražniku
pasarse de médico promovirati za doktorja medicine
pasarse de listo premeten biti; napako napraviti
se me ha pasado de la memoria ušlo mi je iz spomina
pasarse sin pomagati si brez, lahko pogrešati
pasarse la mano por los cabellos pogladiti si lase z roko

passare

A) v. intr. (pres. passo)

1. iti (mimo, prek, skoz, naprej):
non passa anima viva pog. ni žive duše
passare sopra iti čez, prek; pren. (lasciar correre) ne meniti se za, zatisniti si oči
passare sopra il corpo, il cadavere di qcn. iti prek trupla nekoga, premagati vse ovire
ne è passata di acqua sotto i ponti! pren. kaj vse je preteklo vode, kaj vse se je medtem zgodilo!
passare oltre, via iti naprej, ne ustaviti se (tudi pren.)

2. pren. iti, teči:
per la valle passa un fiume po dolini teče reka

3. iti, skočiti (do); krožiti:
passerò a salutarvi pridem vas pozdravit
passare per la mente, per la testa pren. šiniti v glavo
non mi passa neanche per l'anticamera del cervello pren. na to niti ne pomislim

4. pren. biti med, obstajati:
tra questo e quello ci passa una bella differenza med tem in onim je velika razlika

5. iti skozi:
passare per la porta iti skozi vrata
passare per il rotto della cuffia pren. poceni jo odnesti, komaj uspeti

6. pren.
passare al nemico prebegniti k sovražniku
passare di mano in mano iti iz rok v roke
passare di bocca in bocca iti od ust do ust

7. preiti, prehajati; menjati stanje, dejavnost ipd.:
passare dallo stato liquido allo stato gassoso preiti iz tekočega v plinsko stanje
passare a miglior vita evfemistično umreti
passare a nozze, a nuove nozze poročiti se, ponovno se poročiti
passare a Cresima, a Comunione pog. biti birman, iti k prvemu obhajilu

8. pren. preiti, miniti, ne biti več:
passare di moda ne biti več moderen

9. izdelati (razred), biti povišan:
passare in quinta šol. izdelati četrti razred
passare agli esami pog. položiti izpit
passare capitano biti povišan v kapetana

10. pren. biti sprejet, izglasovan:
la legge è passata zakon je bil sprejet

11. biti dopuščen:
per questa volta passi! tokrat naj bo!

12. pren. veljati:
passa per un genio velja za genija

13. iti; miniti, minevati; končati se:
le vacanze sono passate in un lampo počitnice so minile kot blisk
mi è passata la voglia, la paura pog. ni mi več do česa, ni me več strah
gli passerà pog. ga bo že minilo
canta che ti passa! šalj. bo že bolje!, ne ženi si preveč k srcu!

B) v. tr.

1. iti čez, prek; prekoračiti; preplavati:
passare il fiume a guado prebresti reko
passare il Rubicone pren. prekoračiti Rubikon

2. pregledati, prelistati:
passare per le armi pren. ustreliti

3.
mi passi l'acqua, per favore? mi daš vodo, prosim?
passare le acque iti v zdravilišče
passare da parte a parte prebosti

4. gosp. stiskati, tlačiti:
passare le patate tlačiti (skuhani) krompir

5. pobrisati, pobarvati:
passare un cencio sui mobili pobrisati pohištvo s krpo
passare una mano di bianco sulle pareti pobeliti stene

6. prestaviti, preložiti, prenesti; dajati:
passare agli atti dati v arhiv
passare ai voti pren. dati na glasovanje
passare in bella copia pren. na čisto prepisati
passare qcn. pren. koga poklicati (na telefon)
le passo subito il direttore takoj vas (telefonsko) povežem z direktorjem

7. izplačevati, nakazati; dajati:
gli passa un piccolo sussidio mensile daje mu majhno mesečno podporo
non posso darti che quel che passa il convento pren. pog. lahko ti dam le jesti vsak dan

8. sporočiti, sporočati:
passare la voce pren. objaviti, dati vedeti
passo! radio predam (pri pogovorih prek prenosnega oddajnika)

9. prehitevati, prekoračiti:
passare qcn. in altezza biti višji od koga
passare la cinquantina biti čez petdeset let star
passare il segno, la misura pren. prekoračiti mero, pretiravati čez vsako mero

10.
passare gli esami položiti izpite
passare il controllo della polizia iti skozi policijsko kontrolo
passare un grosso guaio biti v hudih škripcih
passarla liscia dobro jo odnesti

11. oprostiti, oproščati; prenesti, prenašati:
passarla a qcn. komu kaj hudega oprostiti
passare qcs. sotto silenzio kaj molče sprejeti, prenesti

12. živeti, preživljati, prebiti:
passare le vacanze al mare počitnice preživeti na morju
passare un brutto quarto d'ora pren. znajti se v hudih škripcih
come te la passi? kako se kaj imaš? kako živiš?

C) m potek:
col passare del tempo sčasoma

paulus¹ (paullus) 3 (iz *paucs-los, prim. pauxillus in paucus) pičel, majhen, majčken: lar Varr., sumptus Ter., momentum Ter.; večinoma le subst. paulum -ī, n malenkost, málost (malóst), malôta, majhen del, kanec, troha: paulum lucri Ter., paulum morae est Ci., paulum partium Ci., paulum aliquid damni contrahere Ci., paulum defuit C., paulum aliquid sederunt Q. malo časa, le za trenutek, paulo mederi Ter. z malenkostjo. Večinoma adv.

1. acc. paul(l)um malo, malce, (le) malo, nekoliko, za kanec, hipno: si paulum modo res essent refectae N., paulum modo pronus S., p. conquievit Ci., p. commorari Ci., p. provecta classis est Ci., p. post Q. kmalu potem; pri komp.: haud paulum mortali maior imago Sil., paulum si tardius artus cessissent Stat., paulum superiores Q.

2. abl. mensurae paul(l)ō pri komp. (za) malo, malce, nekoliko, kanček, mrvico, trohico: doctrina p. asperior Ci., p. liberius loqui Ci. preveč prostodušno, p. melior Ci., p. salubrius Ci., p. minus Ci. malo manj(še), non paulo melius Sen. ph., toda poklas. = skoraj: Plin. iun., Suet.; paulo afuit, quin … Amm. = skoraj; pri besedah komparativnega pomena: p. ante Ci. malo prej, p. post Ci. ali post p. C. malo pozneje, paulo antecedere aliquem L. (za) malo prekašati.

pečèn baked, roast(ed); grilled, broiled; done; (ocvrt) fried

dobro pečèn well done
premalo pečèn underdone
preveč pečèn overdone
pečèn piščanec roast chicken
pečèna koruza parched corn
ne kuhan ne pečèn (figurativno) neither fish, flesh, nor good red herring

peinture [pɛ̃tür] féminin slikarstvo, slikanje; slika; barva, preplesk; figuré slikanje, opis(ovanje)

peinture d'affichage, à la détrempe, à la fresque, à l'huile, mural slikanje plakatov, tempera slikanje, na svež omet, z oljem, stensko
(figuré, familier)

un vrai pot de peinture preveč našminkana ženska
peinture antirouille, de camouflage preplesk proti rji, za kamuflažo
peintures rupestres slike na (jamskih) stenah
exposition féminin, galerie féminin de peintures razstava, galerija slik
je ne voudrais pas y êlre même en peinture še naslikan ne bi hotel biti tam
ne pouvoir voir quelqu'un en peinture še naslikanega koga ne marati videti; ne moči ga prenašati
prenez garde à la peinture, peinture fraîche! pozor! sveže prepleskano!
faire de la peinture slikati

per prep.

1. skozi; po:
passando per Gorizia na poti skozi Gorico
passare per il cervello šiniti skozi možgane
entrare per la finestra vstopiti skozi okno
cadere per le scale pasti po stopnicah

2. v, proti (smer); pren. do:
partire per Roma odpotovati v Rim
avere una passione per la musica strastno ljubiti glasbo
sentire ammirazione per qcn. koga občudovati

3. (za izražanje časovnih odnosov)
non ha piovuto per un mese mesec dni ni deževalo
per stasera ho un impegno nocoj sem zaseden
lo ricorderò per tutta la vita spominjal se ga bom vse življenje
ci rivedremo per Natale vidimo se spet o Božiču

4. s, z; po (za izražanje sredstva):
ti avvertirò per telefono obvestil te bom po telefonu
posta per via aerea zračna pošta

5. zaradi, iz, od (za izražanje vzroka):
per amore o per forza zlepa ali zgrda
gridare per il dolore vpiti od bolečin

6. za, po (za izražanje namena):
andare per funghi iti po gobe, nabirati gobe
fare qcs. per divertimento kaj delati za zabavo
sacrificarsi per i figli žrtvovati se za otroke
votare per un partito glasovati za neko stranko
tu per chi tieni? za koga navijaš ti?

7. (za izražanje načina)
fare qcs. per scherzo, per gioco kaj narediti za šalo
chiamare qcn. per nome koga klicati po imenu
andare, procedere per ordine alfabetico iti po abecednem redu
raccontare qcs. per filo e per segno kaj podrobno, natančno povedati
menare qcn. per il naso pren. koga imeti za norca, prevarati

8. (za izražanje cene, vrednosti)
l'ho comprato per mille lire kupil sem ga za tisoč lir
l'ho avuto per pochi soldi dobil sem ga poceni
il quadro è stato valutato per dieci milioni sliko cenijo na deset milijonov
non lo farei per tutto l'oro del mondo tega ne bi storil za nič na svetu

9. (za izražanje mere, razsežnosti)
il campanile si innalza per cinquanta metri zvonik je visok petdeset metrov

10. (za izražanje omejitve)
è ammirata per la sua eleganza občudujejo jo zaradi elegance
per conto mio la cosa può andare zaradi mene zadeva lahko steče
per questa volta vada to pot naj bo

11. (za izražanje distributivnosti, odstotkov, množenja in deljenja)
entrare uno per uno vstopati eden po eden
la banca paga un interesse del cinque per cento banka plača petodstotne obresti
due per cinque fa dieci dvakrat pet je deset
dieci diviso per cinque fa due deset, deljeno s pet, je dva

12. (za izražanje krivde in kazni)
processare qcn. per alto tradimento komu soditi zaradi veleizdaje
è stato multato per un milione kaznovali so ga z milijonom globe

13. (v predikativni rabi)
prendere qcn. per moglie koga vzeti za ženo
avere qcn. per maestro koga imeti za učitelja

14. (v medmetni rabi)
per Bacco! (perbacco) pri Bakhu!, pri moji veri!
per l'amor del cielo!, per carità! za božjo voljo!

15. (uvaja namenilne, vzročne, posledične in dopustne stavke)
l'ho fatto per aiutarti to sem storil, da bi ti pomagal
l'imputato è stato assolto per non aver commesso il fatto obtoženec je bil oproščen, ker dejanja ni storil
è troppo bello per essere vero preveč je lepo, da bi bilo res
per quanto si sforzi non ce la fa čeprav se trudi, se mu ne posreči

16.
essere, stare per nameravati, na tem biti, da:
stare per partire nameravati odpotovati

17. (v raznih prislovnih izrazih)
per ora, per il momento za zdaj, zaenkrat
per di più vrh vsega
per caso slučajno
per contro nasprotno
per l'appunto točno, prav tako
per tempo zgodaj, pravočasno

peu [pö] adverbe malo; kratek čas, ne dolgo; masculin nekoliko, malce

le peu de bonheur nekoliko, malce sreče, skromna sreča
le peu de gens maloštevilni ljudje
un peu (de) nekoliko
un petit peu čisto malo
homme masculin de peu človek nizkega porekla
à peu près približno
peu à peu po malem, polagoma
peu après malo za tem, kmalu nato
un peu bien, beaucoup (familier) mnogo, precéj; preveč
peu de chose ne mnogo, malenkost; nič posebnega
comme il y en a peu kot jih je malo
dans peu (de temps), sous peu, avant (qu'il soit) peu v kratkem, kmalu
depuis peu od nedavna
en peu de mots v malo besedah, skratka
c'est du peu (familier) kmalu bo konec
c'est peu (que) ne zadostuje (da)
peu s'en faut, il s'en faut de peu que ... malo manjka, skoraj, da ...
peu s'en faut qu'il n'ait tout perdu dans cette spéculation malo je manjkalo, da ni vsega izgubil pri tej špekulaciji
peu ou point, ni peu ni point malo ali nič, prav nič
pour, si peu que (subj) če le količkaj, samo če
si peu que ce soit naj bo še tako malo
pour un peu kmalu, samo malo (il eût dit pa bi bil rekel)
à peu (de chose) près približno, skoraj
peu ou prou, ni peu ni prou malo ali veliko, ne malo in ne veliko
quelque peu nekaj, nekoliko
si peu que rien toliko kot nič
(un) tant soit peu čisto malo
(familier) très peu pour moi! (odklonitev) brez mene! me ni zraven! ne bo nič, to ni nič zame!
cela arrive trop peu souvent premalokrat se to zgodi
il est mon aîné de peu on je malo starejši od mene
peu me chaut malo mi je mar
je l'ai manqué de peu za malo sem bil prepozen, da bi ga srečal, skoraj sem ga srečal
il ne s'amuse pas qu'un peu on se mnogo zabava
être peu pour quelqu'un malo pomeniti komu
Tu ferais ça? - Un peu! (v vzklikih) Bi (ti) naredil to? - Seveda! Gotovo! Pa da!

pinguis -e, adv. -iter (sor. z gr. πῑμελή tolšča, πίων tolst, lat. o-pīmus)

1. tolst(oben), tolščoben, tolstljat, masten, maščoben, debel, dobro rejen (naspr. macer, exilis): Col., Iuv. idr., agnus V., Pl., Thebani Ci., me pinguem vises H.; prolept.: pascere pingues agnos V. dobro vzrediti (vzrejati); subst. pingue -is, n tolšča, mast (med mesom), salo: V., Plin.

2. tolst, masten, sálen, sálast: oleum, olivum, caseus, arvina V., merum H. ali vinum Col. oljasto, oljnato, gosto, močno, ficus H. sočna, coma Mart. pomaziljeni, balzamirani ali = sami po sebi mastni, gosti lasje: Suet., ara V. omočen od masti (in krvi) darilnih živinčet, pyra taedis pinguis V. omaščena (mastna) od smolnatega lesa (smolnice), flamma O. masten (od kadila), solum pinguiter (zaradi mastnosti) densum Col.; pren.: ille pexus pinguisque doctor Q. s skodranimi in namaziljenimi lasmi, načičkani in naličkani (= prelični).

3. metaf.
a) masten, rôden, rodoviten, ploden, obilen, bujen, bogat, poln: horti, humus V., arva Sen. ph., ager Col., solum V. (naspr. s. macrum), sanguine pinguior campus V. poljana, obilno pognojena s krvjo, Phrygia H., Nilus pingui flumine V. z rodovitnim tokom, z rodovitnimi rečnimi nanosi, stabula apum V. medovite, medonosne, polne medu; pren.: pinguius succurrere Icti. močneje, obilneje, izdatneje, pinguius accipere Icti. ne prenatanko, ne preveč natančno; occ. dober, zadovoljiv, povoljen, ugoden, ugajajoč, udoben, prijeten, zlóžen, miren: amor, somnus O., otium, recessus, vita Plin. iun.
b) premazan, namazan: crura luto Iuv., virga Mart. limanica, lepljenica.
c) debel (na otip, za občutek), gost: folium Plin., toga Suet., caelum (zrak) Ci.
d) nerezkega (neostrega, neizrazitega) okusa, blag, mil: sapor Plin., quod pingue dici posset Plin.
e) (o barvi) poln, živ(ahen), kričeč, pisan, barvit, živopisen: colore pingui Plin., iaspis glauco pingui Plin., e candidis coloribus pinguissimus Plin.
f) (o glasu) izgovarjan široko, širok, debel: sonus, verba Q.
g) (o umu) nebister, brez ostrine, top, neroden, neokreten, štorast, okoren: ingenium O., tardo cognomen pingui damus H., pingui Minervā Ci., H. (gl. Minerva).
h) (o govoru) nabuhel, nabrekel, pompozen, preobložen, razkošen, (pre)nadut: poëtae pingue quiddam sonantes Ci. nekako nabreklo se glaseči, facundia (sc. Pindari) Gell.

píti to drink; (o pijancu) to drink habitually, to tipple, to guzzle, to tope, to soak, to booze, to swill, to drink hard (ali deep, freely), to be a heavy (ali hard) drinker; to drink rather heavily

naglo, v velikih požirkih píti to gulp down, to swallow; (srebati) to sip; (o psu) to lap; (vpijati) to take in, to lap up, to absorb, to imbibe
píti kot goba to drink like a fish
píti kot žolna to drink hard (ali like a lord, like a fish)
píti več kot je pametno (žargon) to lift the elbow (too often)
preveč píti to drink too much, (žargon) to bend the (ali one's) elbow
preveč je pil he's had a drop too much, he's under the influence, he's the worse for wear
začel je (preveč) píti he took to drink
píti bratovščino s kom to hobnob with someone, to drink the pledge of brotherhood (ali intimate friendship) with someone
píti na zdravje koga to drink someone's health, to drink to the health of (ali in honour of) someone, (nazdraviti komu) to toast someone
pijem na Vaše zdravje! here's to you!
píti čaj, kavo, kakao to take (ali to have) one's tea, coffee, cocoa
ne smem píti vina I must abstain from drinking wine
on pije kri svojim dolžnikom (figurativno) he is a bloodsucker
píti slatino (v zdravilišču) to drink the waters
ki mnogo pije hard-drinking

place¹ [pléis] samostalnik
prostor, kraj, mesto
ekonomija kraj, sedež (podjetja itd.); dom, hiša, stanovanje, kraj bivanja, pokrajina
pogovorno lokal
navtika kraj, pristanišče (place of call pristanišče, kjer ladja pristane)
sedež, mesto pri mizi; služba, službeno mesto, položaj, dolžnost
matematika decimalno mesto; družbeni položaj, stan
figurativno vzrok, povod
šport tekmovalčevo mesto

place of amusement zabaviščni prostor, zabavišče
place of birth; ali one's native place rojstni kraj
place of employment delovno mesto
place of worship (božji) hram
of this place tukajšnji
in this place tukaj, na tem mestu
at his place pri njem doma
from place to place s kraja v kraj
in all places povsod
in place mestoma, tu pa tam
put yourself in my place postavi se v moj položaj
to find one's place znajti se na pravem mestu
this is not the place for to ni pravo mesto za
it is not my place to do this ni moja stvar to narediti
to put s o. in his place pokazati komu, kje mu je mesto
there is no place for doubt ni vzroka za dvom
to give place to odstopiti mesto, umakniti se komu
ameriško going places uspeti, ogledati si znamenitosti nekega kraja
in place na pravem mestu, primeren
in place of namesto
in the first place predvsem
in the last place nazadnje, končno
to keep s.o. in his place zaustaviti koga, paziti, da ne postane preveč domač
to know one's place vedeti, kje je komu mesto
out of place na nepravem mestu, neprimeren, brez službe
to take place goditi se, vršiti se
to take the place of; ali to take s.o.'s place zamenjati koga, nadomeščati koga
take your places sedite na svoja mesta
in the next place potem
there is no place like home preljubo doma, kdor ga ima

pláčan paid; salaried

preveč pláčan overpaid
vnaprej pláčan paid in advance
pláčan od (= podkupljen) bribed, in the pay of
slabo pláčan underpaid, poorly paid
pláčan v gotovini paid in cash
dva tedna plačanega dopusta two weeks' holiday with pay
je kruh pláčan? has the bread been paid for?
dobro pláčano delo well paying job
pláčano (mezdno) delo paid work
dolg še ni pláčan the debt is not cleared off yet
biti pláčan (najet) od koga to be in the pay of someone
pláčano! (na račun) settled, paid, discharged in full

pláčati to pay

pláčati v gotovini to pay cash (down), to pay ready money, (takoj) (žargon) to pay on the nail
vnaprej pláčati to prepay, to pay in advance
pláčati račun to settle (ali to balance, to square) an account, to pay one's score, to pay one's reckoning
pláčati menico to honour a bill
ne pláčati to leave unpaid
pláčati v obrokih to pay by instalments, (v majhnih obrokih) to pay by driblets
pláčati v naturalijah to pay in kind
preveč (premalo) pláčati za delo to overpay (to underpay)
predragó, mastno pláčati to pay through the nose
pláčati previsoko ceno to pay a fancy (ali an exorbitant, an extortionate) price, to pay through the nose
preveč pláčati za blago to be overcharged
ogromno, debelo pláčati to pay a fantastic price
plačati račun, stroške za druge (figurativno) to pay the piper
takoj pláčati to pay cash on the spot, to pay spot cash, to pay cash on the nail
pláčati ob prejemu to pay cash on delivery
preveč sem plačal I was out of pocket, I was overcharged
pláčati za nazaj to repay, to refund, to reimburse
pláčati do zadnjega tolarja (pare) to pay to the last farthing
pláčati stroške to pay (ali to defray) expenses
pláčati pred rokom to anticipate payment
pláčati globo to pay a fine
pláčati upnikom to settle with one's creditors
pláčati komu njegove usluge to reward someone for his services
toliko ne morem pláčati I cannot afford it
za to je treba pláčati carino (ni treba pláčati carine) this is dutiable (dutyfree)
ne morem pláčati I am unable to pay, I am insolvent
vedno sem ti točno plačeval I have always paid you on the nail
plačal sem mu buteljko vina I treated him to a bottle of wine
kdo bo plačal zapitek? who will stand treat?
vsak od naju bo plačal zase we'll each pay his own share, we'll go dutch
za uro sem plačal urarju 50 funtov I paid (ali I gave) the watchmaker fifty pounds for my watch
zmago je plačal s svojim življenjem he paid with his own life for the victory
dragó sem jim plačal za to they made me pay through the nose for it
to mi boš plačal! (figurativno) I'll see you pay for this!, you shall smart for this!
pláčati milo za drago to pay in kind, to repay tit for tat, to get one's own back, to have one's revenge (on), to get even (with)
kdor muziko plačuje, tudi ukazuje (figurativno) who pays the piper calls the tune
natakar, plačati, prosim! waiter, the bill, please!

pláčati pagar; remunerar; gratificar ; (račun) saldar

natakar, plačati! ¡(camarero,) la nota, por favor!; ¿quiere cobrar?
plačati ob dostavi, dobavi pagar a la entrega
naknadno plačati pagar posteriormente
vnaprej plačati pagar por anticipado (ali por adelantado)
plačati (dolg) z delom pagar trabajando
dati se plačati hacerse pagar
plačati v gotovini (v obrokih) pagar al contado (a plazos)
premalo (preveč) plačati pagar de menos (demasiado ali en exceso)
to mi boš plačal! ¡me la(s) pagarás (todas juntas)!
drago plačati (fig) pagar caro

plūs, plūris, pl. plūres, plūra, komp. k multus (iz *plēos, *plĕos; prim. skr. prāyaḥ več, gr. πλείων, πλεῖον, eol., dor. πλήων, homersko πλέων, πλέον, lezboško πλέες, kretsko πλιες; gl. plēnus)

I.

1. sg. plūs več, kot subst. n. večji del, večina, večina primerov, večinoma, povečini: tantum et plus etiam mihi deberet Ci., quod plus est Ci.; z gen. quantitatis: plus doloris capere C., plus virium habere N., Ci., uno (za enega) plus Tuscorum cecidisse in acie L., non plus habuit secum quam XXX de suis N. ne večje množice, ne več mož, plus facere quam pollicitus esset C.; v acc. adv.: plus dolere Ci., plus posse, valere Ci., C., videre plus quam semel Ci., ab urbe plus quam X dies aberat Ci., plus minus Hirt. približno, plus minusve quam … Pl., Ter., Q. več ali manj kot … ; pri imenih (nomina): perfidia plus quam (več kot, bolj kot) Punica L., confiteor eos plus quam parricidas esse Ci.; z abl. comparationis: plus nimio H. (več kot) preveč, preko vseh meja; pri števnikih večinoma brez quam: plus mille (več kot tisoč) capti L.; v gen. pretii: pluris (dražje) emere, pluris esse Ci. več vreden biti, več stati, pluris facere, putare, aestimare Ci. (idr.) višje (bolj) ceniti; redkeje v abl. pretii: plure vendunt Luc. fr., plure altero tanto Pl. fr., plure vēnit Ci. fr.

2. pl. plūrēs (m, f), plūra (redko plūria, n), toda gen. plūrium (naspr. pauci, aliqui, singuli, unus)
a) več njih, številnejši (s komparativnim pomenom): unus praedones plures cepit quam omnes antea Ci., primo XV milia, postea plures C.; subst.: quid plura (sc. dicam)? Ci. čemu (zakaj) (še) več besed? čemu (zakaj) (še) dalje govoriti o tem? kaj bi še dalje (še več) govoril? = na kratko, skratka = ne plura (sc. dicam) Plin., plures armati N. v večjem številu, številnejši, pluribus verbis persequi N. ali (samo) pluribus exsequi Ph. obširneje, displicuit pluribus N. večini; plures (naspr. pauciores, gr. οἱ ὀλίγοι = imenitniki, plemiči, bojarji) = drhal, množica: Pl.; evfem. (= gr. οἱ πλείονες) umrli, pokojniki: se ad plūrēs penetrare Pl. ali ad plures abire Petr. = umreti.
b) več (mnogo, veliko) njih, mnogi (če nasprotje ni izrecno omenjeno): plures vestrum Cu., plurium annorum indutiae L., plura castella pariter temptaverat C., pluribus praesentibus eam rem iactari nolebat Ci. —

II. superl. plūrimus 3 (tvorjen iz komp. plūs s superl. pripono -imus) največ, zelo veliko; zelo obilen (velik), premnog; pl. sprva adj.: qui optimam navem, plurimos nautas haberet Ci.; toda elativ: plurimi (premnogi) versūs Ci., plurimis verbis Ci. zelo (nadvse) obširno, quam plurimas serpentes colligi iubet N. kar največ, kolikor mogoče; potem subst. največ, zelo veliko njih, večina: huius sententiam plurimi sunt secuti N., nonnulla ab imperatore miles, plurima vero fortuna vindicat N., ut illi quam plurimi deberent S. Pri pesnikih v sg. (toda le pri kolekt.): plurima praeda Pl., (sc. bos) cui plurima cervix V. zelo obilen, zelo debel, quā plurimus erit (sc. fons) O. najobilneje (najbogateje) (pri)vre na dan, plurima quā silva est O. najgostejši, collis V. zelo velik, plurima lecta rosa est O. premnoge rože, per plurimum laborem H., plurima flammas Aetna vomit O. največi del (= večina) Etne, plurima luna Mart. polna luna; o osebah: in toto plurimus orbe legor O. široko po svetu, daleč po svetu, širom sveta, širom po svetu; toda plurimus in Iunonis honorem H. posebno vnet častilec Junone. Subst. plūrimum -ī, n zelo (prav) veliko, največ, največi del; z gen. quantitatis: in armis plurimum studii consumebat N., plurimum gravitatis Ci., virtutum Q., mali Sen. ph., plurimum quantum favoris Fl. (zelo) zelo veliko naklonjenosti; z gen. pretii pri glagolih čislanja (cenjenja): plurimi aliquem facere Ci., N., quod plurimi est Ci.; z abl. pretii pri glag. trgovanja oz. kupovanja: quam plurimo vendere, vēnire Ci. kar najdražje; adv. acc. sg. plūrimum

1. največ, zelo (prav) veliko, premnogo: ut te plurimum diligam Ci., cui plurimum credebat Cu., plurimum intererat Ci., ut plurimum tussiat Petr.

2. kvečjemu: diebus plurimum novem Plin., datur ad leniter molliendam alvum plurimum drachma una, modice IIII obolis Plin.

3. največ, večidel, večinoma, povečini, zvečine: plurimum Cypri vixit N., domum ire pergam; ibi plurimum est Ter.

Opomba: Star. superl. plīsimus ali plūsimus: plisima, plurima Fest., f[o]edesum foederum, plusima plurima, meliosem meliorem Varr.