Franja

rib|a ženski spol (-e …)

1. živalstvo, zoologija der Fisch (hrustančnica Knorpelfisch, kostnica Knochenfisch; roparica der Raubfisch, neroparica Friedfisch; globokomorska riba Tiefseefisch, potujoča riba Wanderfisch, riba v jatah der Schwarmfisch)
leteča riba fliegender Fisch
der -fisch (morska Seefisch, sladkovodna Süßwasserfisch, mladica Jungfisch, iz ribnika Teichfisch ikrnica Rogenfisch)
podoben ribi fischähnlich
kot riba fischartig, fischhaft

2. kot jed:
riba/ribe množina der Fisch (danes bodo ribe heute gibt es Fisch), -fisch
(bela Weißfisch, gojena Zuchtfisch, konzervirana Dosenfisch, konzumna Speisefisch, kuhana Kochfisch, nasoljena Salzfisch, pečena Bratfisch, sušena Dörrfisch, uporabna Nutzfisch, vložena Besatzfisch, Einsatzfisch, vzporedno gojena Nebenfisch, zamrznjena Gefrierfisch)

3.
rib Fisch-
(gojenje die Fischzucht, pogin/poginjanje das Fischsterben)
rejec rib v ribniku: der Teichwirt
ribiška ladja za predelavo rib das Fangfabrikschiff
za predelavo rib [fischverarbeitend] Fisch verarbeitend
loviti ribe fischen, s trnkom: angeln
prenehati loviti ribe ausfischen
potegniti ribo na kopno einen Fisch landen
smrdeč po ribah fischig
smrdeti po ribah nach Fisch riechen, avstrijsko: fischeln
vonj/smrad po ribah der Fischgeruch
bogat/reven z ribami voda: fischreich/fischarm
trgovina/trgovanje z ribami der Fischhandel
zastrupitev z ribami medicina die Fischvergiftung
za ribe Fisch-
(pribor das Fischbesteck, nož das Fischmesser, steklena posoda das Fischglas, ribiška posoda der Fischbehälter, hrana das Fischfutter, steza die Fischleiter, der Fischpaß, vrša die Fischreuse)

4.
figurativno velika riba ein großer/dicker Fisch
figurativno mala riba ein kleiner Fisch
velike ribe žro majhne die großen Fische fressen die kleinen
počutiti se: kot riba v vodi wie ein Fisch im Wasser
kot riba na suhem wie ein Fisch auf dem Trockenen
molčati kot riba stumm wie ein Fisch sein
zdrav kot riba v vodi pumperlgesund
biti mrzel/hladen kot riba Fischblut haben
gladek kot riba glatt wie ein Aal

ricascare v. intr. (pres. ricasco) pog. ponovno pasti, padati:
ricascarci pren. pustiti se spet prevarati, potegniti za nos

ride¹ [ráid] samostalnik
jahanje, ježa; vožnja na biciklu, na javnih prometnih sredstvih (avto itd.); jezdna, jahalna pot
vojska skupina jezdecev rekrutov

it is a penny ride to X. vožnja do X. stane en peni
she was just back from a ride on her bicycle ravno se je vrnila s sprehoda na kolesu
to go for a ride iti na jezdenje (jahanje)
to take a ride (od)peljati se z avtom
to take s.o. for a ride peljati koga z avtom, vzeti ga na vožnjo z avtom; ameriško, sleng (od)peljati koga z avtom z namero, da ga ubijemo; speljati na led koga, potegniti koga

rokáv (-a) m

1. manica:
zašiti rokave cucire le maniche
potegniti, pocukati za rokav tirare per la manica
kratki, dolgi rokavi maniche corte, lunghe
tričetrtinski rokavi maniche a tre quarti
kimono rokavi maniche a kimono
zasukati, zavihati rokave rimboccare le maniche
stresati letnice kar iz rokava sgranare le date
govoriti, kakor bi iz rokava stresal parlare a ruota libera

2. braccio, ramo, diramazione (del fiume):
morski rokav braccio di mare
mrtvi rokav acqua stagnante

rudēns -entis, m (po izvoru pt. nekega d-pr. *u̯rūdō; prim. gr. ἐρύω vleči, potegniti) močna vrv, poseb. ladijska vrv za privezovanje in pritrjevanje jambora in jadra: rudentis explicatio Ci., rudentum sibilus Pac. fr., stridor rudentum V., e capillo torti rudentes (vrvi, jermeni na katapultu in balisti) Vitr., candidaque intorti susollant vela rudentes Cat., dum hanc tibi quam trahis rudentem complico Pl.; pren.: rudentem explicuit immensum Amm. naštel je kopico dejstev; preg.: rudentibus apta fortuna Ci. na ladijske vrvi (z ladijskimi vrvmi) pritrjena usoda = zelo negotova usoda; meton. ladja ali potovanje z ladjo, jadranje, plutje Val. Fl.

Opomba: Kot fem.: Pl.; abl. sg. nav. rudente, redko rudenti: Vitr.; gen. pl. rudentum, redko rudentium: Vitr., Prud.

rummage [rʌ́midž]

1. samostalnik
premetavanje, iskanje; (carinska) preiskava, preiskovanje
arhaično zmešnjava, zmeda
trgovina odvrženo blago, izvržek, ostanki

rummage sale prodaja ostankov, obležanega blaga; dobrodelni bazar

2. prehodni glagol & neprehodni glagol
premeta(va)ti, iskati, preiskovati, riti

to rummage about, to rummage up izvleči, potegniti (iz)

run away neprehodni glagol
pobegniti, (s)teči proč, uiti, izmuzniti se; (o konju) splašiti se, zbezljati, uiti

to run away from s.o. iti komu s poti
to run away from a subject odmakniti se od predmeta
to run away with zaleteti se, prenagliti se (z); potegniti za seboj

run up neprehodni glagol & prehodni glagol
teči gor, iti kvišku
botanika poganjati, rasti, izroditi se; dvigniti, izobesiti (zastavo); hitro sešteti (števila), znašati; preseči, navijati ceno (na dražbi)

to run up an account sešteti račun
to run up a large bill zelo se zadolžiti
to run up a dress hitro sešiti obleko
to run up against s.o. priti v prepir s kom
to run up the fox to earth najti lisičjo sled do njenega brloga
to run up a sail potegniti kvišku, razviti jadro
to run up a shed na hitro zgraditi lopo
to run up to town hitro oditi, odpotovati v mesto (London)
these beans have run up too quickly ta fižol prehitro raste
expenses have run up stroški so narasli

sáblja (-e) f sciabola, spada; šalj. salacca; agr. coltro (dell'aratro);
izdreti, potegniti sabljo iz nožnice sguainare, snudare la spada
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. stara sablja vecchio commilitone, compagno, amico

sàsūti sȁspēm, sàspi, sȁsūt -a
1. sesuti: sasuti pijesak u jamu; sasuti kome prah u oči nasuti komu prahu v oči, potegniti koga; sasuti vatru na koga ozmerjati koga
2. zliti: sasuti u čašu; sasuti kome pun lonac vode na glavu
3. izprazniti: sasuti čašu za čašom
4. zbiti: sasuti komu zobe

Scheiße, die, (-, ohne Plural) drek; figurativ sranje; aus der Scheiße ziehen potegniti iz dreka; aus der größten Scheiße [heraussein] heraus sein biti iz najhujšega; durch die Scheiße ziehen osirati, osrati; in der Scheiße sitzen biti v dreku

Scherz¹, der, (-es, -e) šala; Scherze treiben šaliti se; keinen Scherz verstehen ne razumeti šale; seine Scherze über jemanden/etwas machen norčevati se iz (koga/česa), izbijati šale nad (kom/čim); seinen Scherz mit jemandem treiben dražiti (koga); sich mit jemandem einen Scherz erlauben potegniti (koga) za nos; zum Scherz za šalo, kar tako; Scherz beiseite! zdaj pa resno/zares!

Schlepptau, das, vlačilna vrv; ins Schlepptau nehmen figurativ potegniti za seboj; vzeti v okrilje; im Schlepptau haben imeti kot spremstvo, imeti za rep, vleči za seboj; in jemandes Schlepptau geraten figurativ priti v odvisnost od

Schlinge, die, (-, -n) zanka (tudi Technik); pentlja; Technik petlja; Schlingen legen Jagd nastavljati zanke ( tudi figurativ ); den Kopf in die Schlinge stecken figurativ podajati/podati se v nevarnost; den Kopf/Hals aus der Schlinge ziehen figurativ potegniti glavo iz zanke; die Schlinge zuziehen zadrgniti zanko

Schlußstrich, Schlussstrich, der, črta pod računom; figurativ einen Schlußstrich ziehen unter potegniti črto pod

schmeißen ([schmiß] schmiss, geschmissen) vreči, (schleudern) zadegati, treščiti; eine Tür: zaloputniti, zatreščiti; (verderben) pokvariti; ein Studium, einen Job, eine Therapie: opustiti; (bewältigen) imeti v rokah, biti kos (čemu), uspeti (das werden wir schmeißen to nam bo uspelo); eine Runde: plačati; eine Party: prirediti; einen Trip: biti na; schmeißen mit metati (kaj); sich schmeißen vreči se; sich schmeißen in potegniti nase (obleko); ➞ werfen

schnallen zapeti, irgendwohin: pripeti; herunter: odpeti; den Gürtel enger schnallen zategniti pas ( tudi figurativ ); (begreifen) zapopasti; (irreführen) potegniti

seb|e [ê] (-e/se, -i/si, -e/se, -i, sebój/sabo) sich, sich selbst
sebe: mich/dich/sich … (genitiv tudi : meiner/deiner/seiner)
sebi: mir/dir/sich …
blizu sebe in seiner Nähe
čez sebe über sich
do sebe zu sich
glede sebe wegen seiner
iz sebe figurativno außer sich
izmed sebe aus/ von sich
k sebi zu sich
med sebe unter sich
med seboj unter sich, miteinander, untereinander
mimo sebe an sich vorbei
na sebi an sich
imeti na sebi anhaben
nad seboj über sich
kontrola nad seb die Selbstbeherrschung
namesto sebe statt/anstatt seiner, an seiner Statt
nasproti sebi gegen sich; gegenüber
o sebi über sich, übereinander, von sich, voneinander
ob sebe um sich
ob sebi um sich
od sebe von sich, voneinander
okoli/okrog sebe um sich
po sebi nach sich
pod seboj unter sich
poleg sebe neben sich
pred seboj vor sich
pri sebi bei sich, figurativno beisammen
proti sebi gegen sich
razen sebe außer sich selbst
s sebe von sich
s seboj mit sich
mit- (imeti mithaben, dokumente mitführen, dobiti mitkriegen, mitbekommen, nositi mithaben, mittragen, pripeljati mitbringen, vlačiti mitschleppen)
prihajati v nasprotje sam s seboj sich selbst widersprechen
v sebi in sich
za sebe für sich
za seboj hinter sich
imeti za seboj hinter sich haben, težave ipd.: [heraussein] heraus sein aus
potegniti za seboj poslušalce: mitreißen
podreti vse mostove za seboj alle Brücken hinter sich abbrennen
pustiti za seboj zurücklassen, daleč: weit hinter sich lassen
vleči za seboj nachschleppen, mitschleppen
zaradi sebe seinetwegen
znotraj sebe in seinem Innern; in eigenen Reihen

secco

A) agg. (m pl. -chi)

1. suh, presušen; ekst. trd:
terra secca suha zemlja
pane secco suh kruh

2. suh, mršav:
essere secco come uno stecco biti suh kot prekla

3. pren. neprijazen, nevljuden:
maniere secche neprijazne manire

4. pren. kratek, nenaden, čist:
accidente, colpo secco kap
fare secco qcn. koga na mestu ubiti
restarci secco na mestu umreti

5. suh (vino)

6. ekon.
cedolare secca davek na kupon (vrednostnega papirja)

B) m

1. suho, suho mesto:
tirare in secco una barca čoln potegniti na suho, na kopno
lasciare in secco qcn. pren. pog. pustiti koga na cedilu
rimanere in secco pren. pog. ostati sam v kaši; ekst. ostati suh, brez ficka

2. suša

3.
a secco na suho, suh
lavatura a secco kemično čiščenje
muro a secco gradb. suhi zid
pittura a secco umet. seko tehnika

second² [sékənd]

1. pridevnik
drugi (po vrsti); sledeči; drugoten, drugorazreden, drugovrsten, slabši, podrejen, postranski; že rabljen; neizviren, posnet, imitiran; izveden, izpeljan

at second hand iz druge roke, antikvarično; po slišanju, iz nezanesljivih virov
every second day vsak drugi dan
in the second place na drugem mestu, drugič
upon second day vsak drugi dan
in the second place na drugem mestu, drugič
upon second thoughts po ponovnem premisleku
a second time še enkrat, ponovno
second to none za nikomer ne zaostajajoč, neprekosljiv, nedosegljiv, nedosežen
the second (eliptično) drugi (dan) (v mesecu)
second cabin kabina 2. razreda
second Chamber Zgornji dom (parlamenta)
second lieutenant podporočnik
second mate navtika drugi častnik (na ladji)
a second Napoleon figurativno drugi Napoleon
second papers ameriško končna prošnja doseljencev za ameriško državljanstvo
a second self drugi jaz
second storey ameriško prvo nadstropje (v Angliji the first floor)
second volin druga violina
second wind sleng, figurativno vrnitev moči
to be second to none za nikomer ne zaostajati
to be in one's second childhood zopet se pootročiti (v starosti)
to come off second best biti premagan, kratko potegniti
to get one's second wind pogovorno priti zopet k sebi
to have information at second hand imeti informacije iz druge (posredne) roke
to play second fiddle figurativno biti v podrejenem položaju
to take second place biti drugi, zavzeti drugo mesto

2. prislov
na drugem mestu

to come second priti kot drugi skozi cilj, biti drugi