Franja

citronné, e [sitrɔne] adjectif dišeč po citroni; vsebujoč citronin sok

thé masculin citronné čaj s citrono

citrōsus 3 (citrus 2.) po citru (citrovini) dišeč: Isid., P. F., vestis Naev. ap. Macr.

cīvīlis -e, adv. cīvīliter (cīvis) ki se tiče državljana, meščana

1. državljanski, meščanski: mos Ci., sanguis, cruor Ci. kri državljanov, bellum c. Ci. ali arma civilia Ci. državljanska = domača vojna, tempestas c. Ci. vihra državljanske vojne, omnis civilis victoria Ci., N., S. vsaka zmaga nad sodržavljani, dii quasi civili societate coniuncti Ci., clamor L. meščanov, exercitus L. meščanska bramba (garda); pesn.: quercus civilis V. = corona civica, ker je bila iz hrastovega listja; poseb. ius civile v dvojnem pomenu, ali državno pravo v širšem pomenu (naspr. naravno pravo): nondum neque naturali neque civili iure descripto Ci., duarum civitatum civis noster esse iure civili nemo potest Ci., ali (pogosteje) državljansko (zasebno) pravo (naspr. kazensko pravo): ad consulatum adipiscendum plus adfert dignitatis rei militaris quam iuris civilis gloria Ci., in iure civili privatorumque omnium controversiis Ci., in civili causa Ci. v zasebni pravdi, eae pecuniae civili actione et privato iure repetuntur Ci., c. dies Varr. dan od polnoči do polnoči, annus c. Gell. državljansko leto = 365 dni; adv. cīvīliter
a) po državljanski uredbi: c. annum ad dies numerare Dig.
b) (glede na tožbe) kakor nanaša državno (civilno) pravo: c. agere (naspr. criminaliter) Icti.

2. met. kakor pristaja državljanu, torej
a) poln državljanskega duha, domoljuben, patriotski, lojalen: hoc civile odium, quo omnes improbos odimus Ci., at hercule, sermo est minime civilis L., neque magistratum continuare satis civile esse L., si quidquam in vobis non dico civilis, sed humani esset L. da je v vas le iskrica, ne rečem domoljubja, ampak človečnosti; adv. kakor pristaja državljanu, kakor je običajno pri državljanih, kakršna je navada državljanov: civiliter vivere Ci. ap. Lact., neque enim c. nimiis opibus utebantur L., magis pie quam c. vim fecisse L., solum poscimus, ut cenes c. Iuv.
b) vljuden, prijazen, ljubezniv, priljuden, uslužen: animus, genus vitae Suet., quid enim civilius illo (Augusto)? O., Germanico civile ingenium (erat) T., civile rebatur misceri voluptatibus vulgi T., plus quam civilia agitare T. previsoko meriti (se dvigati), civilis in cunctos, civilis circa quosdam amicos Eutr.; adv.: Sen. rh., plus quam civiliter O., quae in praesens Tiberius c. habuit T.; komp. cīvīlius: Plin. iun., Ap., superl. cīvīlissimē: Eutr.

3. occ.
a) ki se tiče države, državen, političen, javen: oratio Ci., scientia ali ratio Ci. državoslovje, rerum civilium cognitio Ci. politika, rerum civilium peritus T. državnik, diplomat, politik, se civilibus fluctibus committere N., civiles procellae N. valovi (viharji) političnega življenja.
b) ki se tiče državnega (ne vojaškega) službovanja, nevojaški, civilen, državen: civilia et bellica officia Ci., militaria et civilia munera L., civiles res L. (naspr. bella).

claim¹ [kleim] prehodni glagol
zahtevati, terjati, lastiti si; priti po kaj
ameriško trditi, sklicevati se; ugotoviti

to claim against zahtevati odškodnino (s tožbo)
to claim attention zaslužiti pozornost

clarifier [-fije] verbe transitif prečistiti (tekočino); figuré po-, razjasniti, razčistiti (la situation položaj)

clatter along neprehodni glagol
po cesti drdrati, topotati

coāctū (abl. subst. *coāctus -ūs, m [iz cōgere] sila) po sili, siloma, s silo: Lucr., Ambr., neque id voluntate sua fecisse, sed coactu civitatis C. od države prisiljen, coactu atque efflagitatu meo Ci.

coadunar združiti, zediniti, zbrati; po-, z-mešati

coadunarse celoto tvoriti

cochleātim, adv. (cochlea) po polževo zavito, polžasto: Sid.

codiciar (po)želeti, hrepeneti po

coextend [kóuiksténd] neprehodni glagol (with)
biti enak po obsegu ali trajanju

cognat [kɔgna] masculin, juridique krvni sorodnik, sorodnik po materini strani, kognat

cognation [kɔgnasjɔ̃] féminin sorodstvo, zlasti po materi ali ženi

cognazione f pravo kognacija, sorodstvo po posvojitvi

cōgnitiōnālis -e (cōgnitiō) ki spada k sodni preiskavi: Cod. I.; adv. cōgnitiōnāliter po sodni preiskavi: Cod. I.

colactáneo moški spol sodojenec, brat po mleku

coligar [g/gu] po-, z-vezati; združiti

coligarse zvezati se (con z)

collactāneus -a (cum in lac) brat, sestra po mleku, sodojenec, sodojenka: G., Dig., Ulp. (Dig.), Eccl. — Soobl. collacteus (conlactius), m: H.; collactea (conlactia), f: Iuv.

collect¹ [kəlékt]

1. prehodni glagol
zbrati; pobirati; vnovčiti; iti po kaj; (na)kopičiti (from)
sklepati

to collect o.s. umiriti, zbrati se

2. neprehodni glagol
nabrati, nakopičiti se

collect² [kəlékt] pridevnik & prislov
ameriško po povzetju