Franja

Zadetki iskanja

  • čev|elj [é] moški spol (-lja …)

    1. (obuvalo) der Schuh (gorski Bergschuh, lakast Lackschuh, lovski Jägerschuh, nizek Halbschuh, nogometni Fußballschuh, okovan Nagelschuh, otroški Kinderschuh, planinski Wanderschuh, plesni Tanzschuh, poletni Sommerschuh, smučarski Skischuh, športni Sportschuh, tekaški Dornenschuh/Laufschuh, trden Straßenschuh/Strapazierschuh, usnjen Lederschuh, zimski Winterschuh)
    visok čevelj der Stiefel
    konica čevlja die Schuhspitze
    stvari za čiščenje čevljev das Schuhputzzeug
    krema za čevlje die Schuhcreme
    krtača za čiščenje čevljev die Schuhbürste
    za čevelj globok/visok fußhoch/fußtief
    škatla za čevlje der Schuhkarton
    žlica za čevlje der Schuhlöffel/Schuhanzieher
    čistilec čevljev der Schuhputzer
    par čevljev ein Paar Schuhe
    tovarna čevljev die Schuhfabrik
    trgovina s čevlji das Schuhgeschäft
    čevelj žuli der Schuh drückt (tudi figurativno)
    figurativno dati na čevelj/ konec čevlja rausschmeißen
    figurativno dobiti čevelj einen Tritt bekommen
    obrisati si čevlje sich die Schuhe abtreten
    figurativno le čevlje sodi naj kopitar Schuster bleib bei deinem Leisten

    2. tehnika der Schuh (drsni Gleitschuh, kabelski Kabelschuh, polov Polschuh, vrvni Seilschuh)

    3.
    mera der Fuß
    dolg en čevelj fußlang
  • čísto purement, nettement, entièrement, tout à fait, complètement

    čisto slučajno par pur hasard
    v sobi je čisto la chambre est propre
    nebo je čisto le ciel est pur
    čisto ne verjamem je ne crois presque pas, j'ai du mal à croire
    čisto nič rien du tout, absolument rien
    čisto nov flambant neuf
    čisto nag tout nu, nu comme un ver
  • čŕn noir

    črna borza marché moški spol noir
    črn kruh pain moški spol bis (ali noir)
    črna maša messe ženski spol des morts (ali mortuaire), requiem moški spol
    črno na belem par écrit
    vse vidi črno il voit tout en noir
    črn ko vran noir comme le jais, noir comme du charbon
    črno moder bleu foncé, bleu sombre, bleu tirant sur le noir
    črno siv gris foncé, noirâtre
    črno rumen jaune tirant sur le noir
  • da prep. od, iz, s (z); k (h), pri; ( se spaja z določnim členom; dal = da + il, dallo = da + lo, dalla = da + la, dai = da + i, dagli = da + gli, dalle = da + le)

    1. (označuje prostorsko oddaljevanje)
    sono partiti da Trieste odpotovali so iz Trsta
    contare da 10 insù pren. šteti od 10 navzgor

    2. (označuje izvor)
    l'ho saputo dai giornali zvedel sem iz časopisov
    Leonardo da Vinci (atributivno) Leonardo da Vinci (iz Vincija)

    3. (označuje oddaljenost)
    dista dalla città una decina di chilometri od mesta je oddaljen kakih deset kilometrov

    4. (označuje kraj, prebivanje)
    abita dalla zia stanuje pri teti

    5. (označuje kraj, premikanje, približevanje)
    verrò da te stasera nocoj pridem k tebi
    devo andare dal dentista moram k zobarju

    6. (označuje kraj, prehod skozi, po)
    al ritorno siamo passati da Firenze ko smo se vračali, smo šli skozi Firenze
    i ladri sono passati dalla finestra tatovi so vdrli skozi okno

    7. (označuje delitev, razdvajanje)
    distinguere il grano dal loglio pren. ločiti zrno od plev

    8. (označuje kraj v zvezi s predlogom a)
    da capo a fondo od začetka do konca
    dal primo all'ultimo od prvega do zadnjega

    9. (označuje čas trajanja začenši od)
    è malato da un mese že mesec dni je bolan
    da allora in poi poslej, od takrat
    lo spettacolo dura dalle nove alle undici predstava traja od devetih do enajstih

    10. (označuje vzrok)
    tremare dal freddo tresti se od mraza
    scoppiare dalla rabbia počiti od jeze

    11. (označuje sredstvo)
    riconoscere uno dalla voce prepoznati koga po glasu
    chi fa da se, fa per tre kdor sam stori, stori za tri

    12. (atributivno)
    zoppo da una gamba hrom na eni nogi
    cieco da un occhio slep na eno oko

    13. (označuje ločevanje, razdvajanje) (atributivno za nekaterimi pridevniki)
    lontano dagli occhi, lontano dal cuore daleč od oči, daleč od srca
    immune da difetti brez napak

    14. (označuje namen, dolžnost) (atributivno)
    cavallo da corsa dirkalni konj
    macchina da cucire šivalni stroj

    15. (označuje lastnost) (atributivno)
    vecchio dai capelli bianchi belolasi starec
    vita da cani pasje življenje

    16. (kot sestavni del imenskega predikata)
    essere testardi è da bestia trma je živalska lastnost
    non è da te fare queste cose ne spodobi se, da to počneš

    17. (označuje način ali predikativni odnos)
    vestire da contadini oblačiti se po kmečko
    parlare da amico komu govoriti kot prijatelj
    battersi da leoni boriti se kot lev
    da bambino stavo dai nonni kot otrok sem živel pri starih starših
    da grande farò il pompiere ko bom velik, bom gasilec
    funge da presidente opravlja dolžnost predsednika

    18. (označuje pasivno zgradbo)
    è stimato da tutti vsi ga spoštujejo
    la casa è stata distrutta dal fuoco ogenj je uničil hišo

    19. (označuje vrednost, oceno)
    un paio di scarpe da centomila lire par čevljev za sto tisoč lir
    una cosa da poco malo vredna stvar; (označuje približnost s predlogom a)
    avrà dai quaranta ai quarantacinque anni star je od štirideset do petinštirideset let

    20. (uvaja vrsto odvisnih stavkov v nedoločniku)
    ero così stanco da non poter stare in piedi bil sem tako utrujen, da me niso noge držale
    dammi qualcosa da mangiare daj mi kaj jesti

    21. (v prislovnih izrazih)
    da vicino od blizu
    da lontano od daleč
    da parte ob strani, vstran
    da per tutto povsod

    22. (v predložnih izrazih)
    di là da onstran, onkraj
    di qua da tostran
    fino da od
  • oui

    kajpada mais oui, mais certainement, certes oui, bien sûr, assurément, naturellement, cela va sans dire
    mislim da je crois (bien) que oui
    Ste zadovoljni? Da in ne Êtes-vous satisfait? Oui et non (à demi)
    Odgovorite z da ali ne Répondez par oui ou par non
  • dán day; (dnevna svetloba, luč) daylight, daytime; (svetloba) light

    dober dán! (zjutraj) good morning!, (popoldne) good afternoon!, (splošno) how do you do!, pogovorno hallo!, hullo!, ZDA hello, (pri poslovitvi) good day!, pogovorno see you!, be seeing you!; see you later!
    deloven dán working day, weekday
    črn dán figurativno a black day, a dark day, an unfortunate day
    materinski dán Mother's Day
    novoletni dán New Year's Day
    beli dán broad daylight
    plačilni dán payday
    postni dán fast day
    prazničen dán holiday
    pasji dnevi dog days pl
    prosti dán day off, (brez pouka) day off school
    rojstni dán birthday
    srečen dán a red-letter day
    sodni dán the Last Day, Judgment Day, Day of Judgment, Doomsday
    davni dnevi bygone days, arhaično day of yore
    spominski dán Remembrance Day (11. november)
    z dne 3. maja dated May 3rd
    čez dán (podnevi) in the daytime; during the day, by daylight, by day
    dán za dnem day by day
    drugi (naslednji) dán next day, the day after
    do današnjega dne to the preent day
    od dneva do dneva from day to day
    čez nekaj dni in a day or two
    enega teh dni, te dni enkrat one of these days
    dvakrat na dán twice a day
    pri belem dnevu in broad daylight
    lepega dne one fine day
    oni dán (zadnjič) the other day
    še oni dán only the other day
    še isti dán that very day
    od tega dne dalje from this day forth
    par dni a couple of days
    ta ali oni dán one day or another
    svoj živi dán in all my born days, in my lifetime
    nekega dne one day, (za prihodnost) some day
    pred tremi dnevi three days ago
    dán poprej the day before, the day beforehand
    teden dni (7 dni) a week
    danes teden dni this day week, (pred tednom dni) a week ago
    14 dni (2 tedna) a fortnight, two weeks
    čez 14 dni in a fortnight
    vsak dán every day, daily
    vsak drugi dán every other (ali second) day
    vsakih pet dni every five days
    ves dán all day long, for the whole of the day
    ves ljubi božji dán the livelong day
    za nekaj dni for a few days
    prejšnji dán the previous (ali preceding) day
    ki traja ves dán daylong
    na dán z besedo! speak out!, out with it!
    to je jasno kot beli dán it's as clear as daylight, it's as plain as a pikestaff
    biti različen kot noč in dán to be as different as chalk and cheese
    béli dán je it is broad daylight
    dobiti prost dán to be allowed a day off
    ni še vseh dni konec we have not seen the last of it yet
    prinesti, spraviti na dán to bring to light
    prinesti stvar na dán to broach a matter
    sedaj prihaja na dán it now transpires
    priti na dán to come to light, to transpire, to leak out, to become known, ZDA to develop
    prinesti na dán svoje težave to air one's troubles
    ko napoči dán at daybreak, at dawn
    za vsakega pride njegov dán every dog has his day
    sanja se ti pri belem dnevu you're day-dreaming
    svoj živi dán nisem videl... I have never seen in all my born days (ali in my lifetime)...
    dnevi so mu šteti his days are numbered
    zagledati dán (luč sveta) to be born, to come to light, to come out
    določiti dán to fix a day
    voščiti dober dán to bid someone good day, zastarelo to give someone the time of day
    bil je 2 dni prepozen he was two days late
    delati noč in dán to work day and night
    ne hvali dneva pred nočjo do not praise the day before it is over; laugh before breakfast and you'll cry before supper
  • dán jour moški spol , journée ženski spol

    dober dan bonjour moški spol
    delovni dan jour moški spol ouvrable
    dan je il fait jour
    dan se dela le jour point (ali se lève), il commence à faire jour
    pri belem dnevu en plein jour
    z dnem à la pointe (ali au point, au lever) du jour, au petit jour
    za dne, čez dan, podnevi pendant la journée, de jour
    dan za dnem de jour en jour
    iz dneva v dan d'un jour à l'autre, au jour le jour, du jour au lendemain
    vsak dan chaque jour, tous les jours, journellement
    vsak drugi dan tous les deux jours
    trikrat na dan trois fois par jour
    pred tremi dnevi il y a trois jours
    ves ljubi (božji) dan toute la sainte journée
    oni dan l'autre jour, dernièrement, récemment, naguère
    priti na dan venir au jour, se faire jour, se découvrir, se dévoiler, se révéler
    vse pride na dan la vérité se fera jour (ali éclatera)
    dan dospelosti (jour de l')échéance ženski spol, terme moški spol
    materinski dan fête ženski spol des mères
    pasji dnevi canicule ženski spol, jours moški spol množine caniculaires (ali de canicule)
    plačilni dan jour moški spol de paye
    dan pokore jour moški spol de pénitence
    rojstni dan jour moški spol de la naissance; (jour) anniversaire moški spol
    tržni, semanji dan jour moški spol de marché (ali de foire)
    sodni dan le jugement dernier, le jour du Jugement dernier
    sveti dan (jour moški spol de) Noël
    dan vernih duš jour moški spol des morts
    dne 2. januarja le 2 (deux) janvier
  • date [dat] féminin datum; dan izstavitve; (velik) dogodek; commerce termin

    à longue, à courte date dolgoročen, kratkoročen
    de fraîche date nov
    d'ancienne, de vieille date star
    de longue date že dolgo, oddavnaj
    en date du, à la date du (3e mai) z dne (3. maja)
    en date de ce jour z, pod današnjim datumom
    en date de Paris iz Pariza
    par ordre de date po, v časovnem vrstnem redu
    date de l'échéance, d'émission datum zapadlosti, izdaje
    date limite zadnji termin
    date de livraison datum dobave, dostave
    date de naissance rojstni datum
    date de parution datum izida (knjige)
    date de poste datum poštnega žiga
    amitié féminin de longue date staro, dolgoletno prijateljstvo
    timbre masculin à date žig z datumom
    à 10 jours de date plačljivo 10 dni po datumu
    être le premier en date imeti najstarejše zahteve ali pravice do, imeti prednost
    faire date začeti s pomembnim dogodkom novo dobo, biti zgodovinske važnosti
    ce film fait date dans l'histoire du cinéma ta film je velik dogodek v zgodovini kinematografije
    mettre la date zapisati, postaviti datum
    porter une date biti datiran
    prendre date določiti datum, dan
  • débiter [debite] verbe transitif, commerce obremeniti (quelqu'un de quelque chose koga s čim), v breme vpisati; prodajati (na drobno); dozirati; technique dajati, proizvajati; razrezati (les); figuré spraviti v promet; vieilli podrobno pripovedovati ali povedati (govoriti)

    débiter un compte obremeniti konto
    débiter un bœuf razsekati vola
    débiter des mensonges trositi laži
    (péjoratif) débiter des vers monotono govoriti stihe
    bois masculin débité rezani les
    le buffet débite des rafraîchissements bifé prodaja osvežila, okrepčila
    ce tuyau d'alimentation peut débiter 100 litres à la minute ta dovodna cev lahko daje 100 l na minuto
    cette usine débite 200 voitures par jour ta tovarna izdela 200 avtomobilov na dan
  • débordé, e [debɔrde] adjectif razlit (reka); nebrzdan; razkrit; preobremenjen; prekoračen, prehitèn

    malade masculin débordé razkrit, z odejo nepokrit bolnik
    ligne féminin débordée par l'ennemi od sovražnika prekoračena črta
    nous avons été débordés par les événements dogodki so nas prehiteli
    être débordé de travail imeti dela čez glavo
  • débuter [debüte] verbe intransitif začeti se; théâtre prvikrat nastopiti (na odru), debitirati; napraviti prve korake v svoji karieri; verbe transitif začeti

    débuter la séance par un discours začeti sejo z govorom
    dans quel film a-t-elle débuté? v katerem filmu je nastopila prvikrat?
    on débute à mille francs par mois dans ce métier v tem poklicu je začetna plača 1000 frankov na mesec
  • déchiqueter [-šikte] verbe transitif raztrgati na koščke; razkosati, razrezati; figuré mučiti, ne dati miru

    déchiqueter une étoffe raztrgati blago
    déchiqueter de la viande à belles dents z zobmi razkosati meso
    il a eu une main déchiguetée par l'explosion d'une grenade eksplozija (ročne) granate mu je raztrgala roko
  • décomposer [dekɔ̃poze] verbe transitif razkrojiti, razkrajati; razstaviti; razčleniti, analizirati; (s)kremžiti, (s)pačiti (obraz)

    se décomposer razkrajati se, zgniti, strohneti
    décomposer de l'eau par électrolyse razkrojiti vodo z elektrolizo
    décomposer un nombre en facteurs premiers razstaviti število v prafaktorje
    cadavre qui se décompose truplo, ki se razkraja
    son visage se décomposa de terreur obraz se mu je spačil od groze
    il est décomposé bled in spačen obraz ima
  • déconsidérer [-re] verbe transitif pripraviti ob ugled, na slab glas, diskreditirati

    se déconsidérer priti na slab glas, diskreditirati se
    il est complètement déconsidéré auprès de ses amis izgubil je ves svoj ugled pri prijateljih
    il se déconsidère par sa mauvaise conduite s svojim slabim vedenjem se spravlja na slab glas
  • decōrus 3, adv. (decor1)

    1. spodoben, dostojen, pristojen, primeren: nihil hominem, nisi quod honestum decorumque sit, aut admirari aut optare aut expetere oportere Ci., contra ea pleraque nostris moribus sunt decora, quae apud illos turpia putentur N., silentium parum decorum H., neque autem idem ubique aut licet aut decorum est O., genus d., decora ingenia T., res publica bene atque decore gesta S.; z dat.: color albus praecipue decorus deo est Ci., quae cuique divo decorae … sint hostiae Ci., vel paci decorum vel bello L.; z abl. (nalično po adj. dignus): facinora puerilia … neque te decora neque tuis virtutibus Pl.; s praep.: nos … auri venas penitus abditas invenimus … ad ornatum decoras Ci., decorum pro causa ratus T.; z inf. ali ACI: Patras accedere sine his impedimentis non satis visum est decorum Ci. ep., dulce et decorum est pro patria mori H., decorum erat ipsis capessere pugnam ducibus L., nec tam turpe fuit vinci, quam contendisse decorum est O., ut vix satis decorum videretur eum plures dies esse in Crassi Tusculano Ci. ep. Subst. decōrum -ī, n spodobnost, dostojnost: Q., hoc loco continetur id, quod dici Latine decorum potest; Graece enim πρέπον dicitur Ci., Πρέπον appellant hoc Graeci, nos dicamus sane decorum Ci., tanto plura decora mox tribui par fuisse T., vota … supplicationesque et alia decora T.

    2. (večinoma pesn.) lep, ličen, dražesten, ljubek, sijajen: delubra deûm Lucr., aedes, facies H., oculi V., caput O., corpus T., arma S., L., Cu., clipei insigne decorum V., galeae ensesque decori V.; met.: palestra H. ki daje lepoto; occ. (z abl. instrumenti) okrašen, odlikujoč se s čim: galea decora cristis V., membra decora iuventā V. mladostno krasni, Phoebus arcu decorus H. s krasnim lokom, d. fronde, aureo cornu d. H., dea formāque armisque decora O., haec (sunt) poëticis fabulis decora L., satis decorus etiam Graecā facundiā T.; z ab: boves decori ab aspectu (na pogled, po videzu) Col.; v komp. in (abs.) superl.: quo decorior Ganymedes aut carior suo amatori? Tert., eum (Zenonem) longe decorissimum fuisse Ap.
  • décrire* [dekrir] verbe transitif opisati, opisovati

    décrire en détail, par le détail podrobno opisovati
    la route décrit une courbe cesta naredi krivuljo
  • dedans [dədɑ̃] adverbe notri, noter; masculin notranjost, notranja stran

    de dedans iz notranjosti
    en dedans (de) znotraj
    au dedans de, par dedans (de) v notranjosti
    là dedans tu notri
    donner dedans (figuré) dati se oslepariti, ujeti se
    être dedans (familier) biti pijan
    mettre, foutre, ficher quelqu'un dedans (figuré, familier) zagosti jo komu; populaire v zapor vtakniti
    se mettre dedans (z)motiti se
    ne savoir si l'on est dedans ou dehors biti v negotovosti, ne vedeti, kako in kaj
  • défaut [defo] masculin napaka, hiba; pomanjkljivost; (po)manjkanje, nedostatek; juridique izostanek, odsotnost

    défaut de vitamines, d'organisation, de main-d'œuvre pomanjkanje vitaminov, organizacije, delovne sile
    à défaut de zaradi nedostatka, zaradi pomanjkanja
    à défaut de vin, on boit de l'eau ker ni vina, pijemo vodo
    par défaut (juridique) v odsotnosti
    jugement masculin par défaut sodba v odsotnosti
    sans défaut(s) brezhiben
    ma mémoire est en défaut spomin me zapušča
    c'est là son moindre défaut to je njegova najmanjša napaka
    défaut de la cuirasse (figuré) šibka točka, ranljivo mesto
    défaut de fabrication tovarniška napaka
    je cherche un appartement ou, à défaut, un studio iščem stanovanje ali, če tega ni, garsonjero
    être en défaut izgubiti sled (lovski pes), figuré napraviti napako, pogrešek, biti na nepravi poti, ne izpolniti svojih obveznosti
    faire défaut manjkati, izostati, juridique biti odsoten
    le temps me fait défaut pour (+ infinitif) manjka mi časa, da bi ...
    mettre en défaut varati; spraviti na napačno sled (pse)
    se mettre en défaut napraviti napako
    prendre en défaut napačno pojmovati, razlagati
    (sur)prendre, trouver quelqu'un en défaut koga zasačiti, zalotiti
    juger, condanmer quelqu'un par défaut koga v odsotnosti soditi, obsoditi
  • déficit [defisit] masculin primanjkljaj, deficit

    accuser, combler un déficit izkazati, kriti deficit
    l'Etat est en déficit država ima deficit
    se solder par un déficit zaključiti se z deficitom
  • défigurer [-güre] verbe transitif po-, spačiti, iznakaziti; spremeniti

    être défiguré par la variole biti popačen zaradi koz
    défigurer la vérité popačiti resnico