Franja

želézen iron(-); of iron, made of iron; irony; figurativno unbending, strong

želézna cesta (železnica) (francosko) chemin de fer, railway, ZDA railroad
želézna doba Iron Age
želézni (rezervni) fond permanent (ali reserve) fund
želézen drog, palica iron bar
želézni odpadki scrap iron
želézni opilki iron filings pl
želézno orodje iron fittings pl
želézna pločevina sheet iron, iron plate
želézna pljuča medicina iron lung
želézna roba ironware, hardware, ironmongery
želézna ruda iron ore
želézna rezerva (1800 kalorij) vojska iron ration, ZDA D ration
želézna vrata iron gate
želézna vrata ZDA geografija the Iron Gate
želézna zavesa gledališče safety (ali fireproof) curtain, politika iron curtain
želézno zdravje robust health
želézna volja iron will
želézna šibika iron bar, iron rod
želézna žila (rude) vein (ali seam, lode) of iron ore
vladati z želézno roko (figurativno) to rule with a rod of iron (ali with an iron hand)
on je želéznega zdravja he has an iron constitution

ἀγέλη, ἡ [Et. ἄγω, vodim, gonim, ženem; tvorba kakor lat. agolum, pastirska palica.] 1. čreda, dat. ep. ἀγέληφι v čredi (čredo). 2. pren. krdelo, četa, oddelek.

βακτηρία, ἡ [Et. kor. bak-, palica; lat. baculum, bacillum, imbecillus, gršk. še βάκτρον] opora, palica.

βάκτρον, τό palica, opora.

βου-πλήξ, ῆγος, ἡ (πλήσσω) ep. koničasta palica, s katero so poganjali živino, osten, bodec.

εὔ-θυρσος 2 νάρθηξ lepa Bakhova palica (tirz).

θύρσος, ὁ Bakhova palica, trs, tirz (lahka, na gornjem koncu z bršljanom ali s trtnim listjem ovita palica; znamenje bakhovske službe).

κάλαμος, ὁ [Et. iz k'olemo-s, lat. culmus, slama (iz k'olemo-s), slov. slama (rusko solóma), nem. Halm; lat. calamus, izpos. iz grščine] 1. bilka, slama, steblo, trst. 2. a) pastirska piščalka; b) trst za pisanje, pero NT; c) palica, s katero se meri, merska palica, merilo NT.

καλαῦροψ, οπος, ἡ [Et. καλα (gl. κῆλον) + υροψ (iz ϝροπ, gl. ῥόπαλον)] (zgoraj zakrivljena) pastirska palica.

κανών¹, όνος, ὁ [Et. od κάννα] 1. trst, palica, prečka. 2. ročaj, držaj (pri ščitu) κανόνες. 3. cev(ka), navijak, snovalnica. 4. ravnilo. 5. merilo, merilna vrv; pren. vzorec, predpis, pravilo, vodilo. 6. okraj NT.

κέντρον, τό (κεντέω) 1. a) bodica, bodilo, ostroga, osten (palica z železnim šilom, s katerim so zbadali in poganjali živino); b) jermenast bič z bodicami (kot mučilo); c) želo; d) igla, ostnata zapona. 2. a) izpodbadanje, izpodbuda, mik; b) bolečina; c) ἐμοῦ hrepenenje po meni. 3. središče (centrum).

κηρῡ́κειον, τό, ion. κηρυκήιον in κηρύκιον (κῆρυξ) glasniška palica.

μέτρον, τό [Et. iz med-tro-m, gl. μέδο-μαι] 1. a) mera, merilo, merska posoda, merska palica; pl. mere in uteži Her. 6, 127; b) pravična mera, ἐκ μέτρου na mero NT; c) pren. merilo, vodilo, pravec. 2. vse, kar se meri, pot, prostor, obseg, kraj, ὅρμου = v pravo pristanišče; dolgost κελεύθου, cvet ἥβης, πίστεως popolna vera NT. 3. mera v stihih, metrum, ἐν μέτρῳ v vezani besedi, v stihih, ἄνευ μέτρου v nevezani besedi, v prozi.

νάρθηξ, ηκος, ὁ 1. narteks, trstiki podobna rastlina, trstikova palica; tako palico z bršljanom ovito je nosilo zlasti spremstvo Bakhovo. 2. puščica, škatljica, posoda za zdravila in mazila.

ξύλον, τό [Et. iz qsulo-m, nem. Säule (germ. sūli-z, idevr. qsūlis), sor. ξύω] 1. les, drva. 2. a) treska, poleno, les za kurjavo; b) drevo, hlod (τετράγωνα), kol, drog; c) palica, bet, kij NT; d) klada (mučilo za sužnje), križ NT; e) εἴρια ἀπὸ ξύλου bombaž.

ὄρπηξ, ηκος, ὁ ep. (gl. ἅρπη) 1. veja, mladika, palica. 2. držalo kopja, kopje.

ῥάβδος, ἡ [Et. iz kor. wr̥b (sor. slov. vrba, lat. verber) ali wr̥p (sor. ῥαπίζω) kor. werp, pregniti, upogniti] 1. šiba, prot, palica NT a) čarodejna palica (Hermejeva, Kirkina in Atenina); b) protica; c) šiba (za bičanje) NT; d) vladarska palica, žezlo NT; e) kol, drog. 2. klinci na ščitu, prečke.

ῥαπίζω [Et. od ῥαπίς, ίδος palica, krepelec] tepem s šibo, bičam, šibam, bijem za uho, klofutam NT.

ῥόπαλον, τό 1. kij, bat, (pastirska) palica. 2. trkalo (na vratih).

σκέπαρνον, τό ep. [Et. slov. ščap = krepelce, palica] sekira, bradlja.