Franja

fornācālis -e (fornāx) ki sodi k peči, od peči, péčen: Fornācālis dea O. Fornakális, pečna boginja, boginja krušne peči = Fornāx (gl. fornāx); od tod subst. Fornācālia -ium, n fornakalije, praznik boginje peči, ki ga je ustanovil Numa in so ga obhajali, kadar so iz novega žita pekli prvi kruh; praznik je bil premakljiv, napovedoval pa ga je curio maximus, najvišji predstojnik kurij: Varr., O., Plin., Lact., Fest., P. F.

foudre [fudr] féminin

1. blisk, strela

2. masculin sod

comme la foudre, avec la rapidité de la foudre bliskovito
les foudres de l'Eglise izobčenje iz Cerkve
coup masculin de foudre strela, figuré ljubezen na prvi pogled
il a eu le coup de foudre to je bila zanj ljubezen na prvi pogled
la foudre éclate, tombe sur un arbre strela udari v drevo
il a été frappé par la foudre strela je udarila vanj
(masculin) un foudre de guerre, d'éloquence velik vojskovodja, velik govornik

frischmelkend: frischmelkende Kuh krava po (prvi) telitvi

Front, die, (-, -en) fronta, Baukunst, Architektur pročelje; Front machen gegen upirati/upreti se čemu, boriti se proti; in Front gehen prevzeti vodstvo; in forderster Front v prvi bojni črti, v prvi vrsti; eine klare Front beziehen jasno se opredeliti; ein Kampf nach/an zwei Fronten boj na dveh frontah

fulmine m

1. blisk, strela (tudi pren.):
piombare addosso come un fulmine pren. planiti kot blisk (na koga, na kaj)
fulmine a ciel sereno pren. strela z jasnega
colpo di fulmine pren. ljubezen na prvi pogled

2. bes, jeza:
tirarsi addosso i fulmini del padrone nakopati si gospodarjevo jezo

galli-cinium -iī, n (gallus in canere) petelinovo petje, meton. del noči, ko pojo petelini, prvi svit, zadnja nočna straža: PETR., AP., SERV., AMM., MACR.

Gallōnius 3 Galónij(ev), ime rim. plebejskega rodu; poseb. znana sta

1. P. Gall. Publij Galonij, bogat razkošnež v času Grakhov, ki je prvi spravil jesetra (kečigo) na rim. mizo: CI., C., H.

2. C. Gall. Gaj Gal., pompejevec, l. 49 poveljnik v Gadah: C.

Gallus³ -ī, m Gal, priimek mnogih rim. rodov. Poseb. znan je C. Cornelius Gallus, Gaj Kornelij Gal, roj. l. 69 v galskem mestu, imenovanem Forum Iulium (zdaj Fréjus), govornik in elegijski pesnik, Vergilijev in Avgustov prijatelj, prvi cesarski namestnik v Egiptu, kjer se je l. 26 sam usmrtil: ASIN. POLL. AP. CI. EP., V., O., PR., Q., SUET., AMM.

gazé, e [gaze] adjectif zastrupljen s plinom; masculin s plinom zastrupljena oseba

il y a eu beaucoup de gazés pendant la Première Guerre mondiale v prvi svetovni vojni je umrlo mnogo vojakov zaradi plina

Gelegenheit, die, (-, -en) prilika (günstige ugodna), priložnost; (Möglichkeit) možnost, bei Gelegenheit ob priliki; bei erster Gelegenheit ob prvi priliki; die Gelegenheit ergreifen izkoristiti priložnost; sich die Gelegenheit nicht entgehen lassen ne izpustiti priložnosti; Gelegenheit geben dati možnost

girone m

1. lit. krog (v Dantejevem Peklu in Vicah)

2. šport kolo:
girone di andata spomladansko kolo, prvi del prvenstva
girone di ritorno jesensko kolo, drugi del prvenstva

3. držalo vesla

glance² [gla:ns ameriško glæns] samostalnik
oplaz; blesk, blišč, odsev; bežen pogled

at a glance na prvi pogled
to give (ali take) a glance at pogledati koga ali kaj
to cast a glance bežno pogledati
at first glance na prvi pogled
to cast a forward glance pogledati, pomisliti na prihodnost
to steal a glance kradoma pogledati

glás voz f (pl voces) ; (pri volitvah) voto m

na ves glas a voz en cuello (ali en grito)
glas ljudstva voz del pueblo
glas vesti voz de la conciencia
odločilen glas voto m decisivo
posvetovalni glas voz consultiva, voz sin voto
sprejet z večino glasov aprobado por mayoría de votos
srebrn glas voz argentina
enakost glasov igualdad de votos
neveljaven glas voto nulo, voto en blanco
oddani glasovi número m de votos
s 5 glasovi večine con una mayoría de cinco votos, por cinco votos de mayoría
z 20 glasovi proti 15, z 10 vzdržanimi glasovi por veinte votos contra quince, con diez abstenciones
10 glasov (oddanih) za koga, proti komu diez votos (emitidos) a favor, en contra de alg
števec glasov escrutador m
na dobrem (slabem) glasu bien (mal) reputado
biti na dobrem glasu gozar de buena reputación
biti na najboljšem glasu tener la mejor reputación
dobiti 10 glasov obtener diez votos
dobiti večino oddanih glasov obtener mayoría de votos
oddati svoj glas (pri volitvah) depositar el voto, votar
oddati glas za, proti votar por, contra
péti prvi glas llevar la voz cantante
povzdigniti (svoj) glas alzar (ali levantar) la voz
(pre)šteti glasove contar los votos, hacer el escrutinio
spraviti koga na slab glas poner mala voz a alg
glas mu je zastal se le anudó la voz
zbrati glasove recoger los votos

golpe moški spol udarec, sunek; nesreča, nezgoda; požirek; naval, priliv; bitje žile; namera

golpe de agua ploha, naliv
golpe de Estado državni prevrat, puč
golpe de fortuna srečen slučaj
golpe de gente naval ljudi, gneča
golpe de gracia poslednji smrtni udarec
golpe de sol sončarica
golpe de tos napad kašlja
golpe de viento sunek (piš) vetra
al primer golpe de vista na prvi pogled
a golpe seguro prav gotovo, zanesljivo
un buen golpe de patatas kup krompirja
de golpe nenadoma
de un golpe hkrati, obenem; nenadoma
de golpe y porrazo kar nenadoma, kot bi trenil, nepričakovano
dar golpe napraviti velik vtis, zbuditi veliko pozornost
ha errado el golpe spodletelo mu je
hacer un buen golpe napraviti dobro kupčijo
parar el golpe odbiti (parirati) udarec
si sale bien el golpe če stvar uspe
golpes del destino udarci usode
a golpes sunkoma, s prekinitvami, tu pa tam
dar de golpes a alg. pretepsti koga
darse golpes de pecho na prsi se biti (v kesanju)

gotóvo certainly; sure, surely; positively

gotóvo! certainly! for sure!, ZDA sure!
popolnoma gotóvo (humoristično) as sure as eggs is eggs; as sure as death and taxes
nekaj je gotóvo one thing remains certain
čisto gotóvo (zanesljivo) without fail, assuredly
tako gotóvo kot živim as sure as I live
to gotóvo ne more biti njen brat it surely cannot be her brother
vrata so gotóvo odprta the door is sure to be open
gotóvo bo prišel prvi he is sure to come first
počasi, a gotóvo slowly, but surely

gôvor speech; (javen) address; (slovesen) oration; (jezik) language, idiom, tongue; (napitnica, zdravica) toast

gôvor brez priprave extemporaneous speech, spech delivered extempore (ali ad lib)
nagrobni gôvor funeral oration, graveside eulogy
dar gôvora gift of speech
prvi gôvor (poslanca v parlamentu) maiden speech
obrambni gôvor pravo speech for the defence
poslovilni gôvor valedictory (speech)
prestolni gôvor speech from the throne
premi gôvor gramatika direct speech
zavisni gôvor gramatika indirect speech
vezani gôvor metrical language (of poetry, verse)
nevezani gôvor nonmetrical language (prose)
imeti dolgovezen gôvor to make a longwinded speech
izguba gôvora loss of speech
gôvor je o... the subject under discussion (ali in question) is...
o tem ni gôvora, ne more biti gôvora that is out of the question
imeti gôvor to make (ali to deliver) a speech (o on)
o čem je gôvor? what are you talking about?; what's it all about?
ni gôvora vredno it is not worth mentioning
svoboda gôvora freedom of speech
oseba, ki piše gôvore za druge ghost writer, speech writer

gradus -ūs, m (gradī)

1. korak, stopinja: PAC. FR., ACC. FR., ENN. FR., TER., SEN. PH., Q. idr. gr. militaris PL., anilis V., tremulus O., gradum facere CI. stopinjo narediti = stopiti, citato (concito) (PH.) gradu L. pospešil je korak, z urnim korakom, hitro = concito gradu PH., (naspr.) quieto et placido gradu PH. počasi in mirno, ingenti gradu O. (gr. μακρὰ βιβάς HOM.) široko stopaje, ingentes gradus ferre O. široko stopati, gradum proferre L. naprej iti, gradum referre L. ali retro dare FL. nazaj iti, gradum inferre T. ali gradum inferre in hostes L. pomakniti se proti sovražniku, gradum conferre spopasti (spoprijeti, zgrabiti) se: L., T., pa tudi = sniti se na pogovor (razgovor), pogovarjati se, razgovarjati se: PL., V., pleno gradu ad castra hostium tendere ali aciem instructam pleno gradu in hostem inducere L. s hitrimi (naglimi) koraki, gradum addere (sc. gradui) L. hitro narediti korak za korakom, suspenso gradu L. po prstih, gradum celerare V. korak pospešiti, hiteti, gradum continere V. ali sistere V., CU. ali sustinere O. ustaviti se, obstati; pren.: (spondēus) habet stabilem quendam ... gradum CI. korak, hod, primus gradus imperii CI. ali capessendae rei publ. N. prvi korak do vladarstva, prvi korak na političnem prizorišču, prius tarda necessitas leti corripuit gradum H. je pospešila (podvojila) korak = se je jela hitreje bližati, mortis gradum timere H. bati se bližajoče se (bližnje) smrti, gradum fecit ex aedilitate ad censuram L. z edilitete je takoj preskočil na cenzorstvo = po ediliteti je takoj postal cenzor, eo gradu via facta est ad consulatum L., primos gradūs (amoris) vicinia fecit O., incipis ... primo lapsus abire gradu PR., non gradu (korakoma, polagoma), sed praecipiti cursu (v naglem teku) a virtute descitum, ad vitia transcursum VELL.

2. occ. kot borilni t. t. zavzeto mesto, stojišče, položaj: de gradu pugnare L. s trdnega položaja (stojišča, mesta, stališča), in suo quisque gradu obnixi pugnabant L., stabili gradu impetum hostium excipere L., gradu movere (aliquem) L. z zavzetega mesta potisniti, pregnati, izpodriniti (koga), hostes gradu demoti (= moti) L., in gradu stetimus, certi non cedere O., stabili gradu e ripa vulnera dirigebant T.; pren. ugoden položaj, ugodna namestitev; mirnost (duha): iterum (Xerxes) ab eodem gradu depulsus est N., de gradu deici CI. pustiti se zbegati, deiectus de gradu CI. EP., non deiectus, ne motus quidem gradu SEN. PH., corda virûm mansere gradu SIL. so ostala mirna.

3. meton. stopnja, stopnica, klin (pri lestvi); večinoma v pl. gradūs stopnice, stopnišče, stolba: cum dextro pede primus gradus ascenditur VITR., scalarum gradus CI., gradūs eiusdem templi tollebantur CI., frequentissimi in gradibus Concordiae (= Konkordijinega svetišča) steterunt CI., aerea cui gradibus surgebant limina V., gr. alti V., longi O. navzdolž se dvigajoče, per gradus deiectus L. ali per gradus dec(idere, per gradus labi L. po stopnicah navzdol, perque quater denos itur in illa gradūs O., pergradus saltare PETR. od klina do klina; occ. v pl. stopnjasto (stopničasto) zgrajene vrste sedežev v gledališču ali odri na cestah za gledalce ob slovesnih sprevodih: subitarii gradus et scaena T., exstructi sunt spectaculorum gradus T.; pren. v sg.: at Novius collega gradu post me sedet uno H. sedi eno vrsto (sedežev) za menoj = je po dostojanstvu eno stopnjo za menoj.

4. metaf.
a) kot agr. t. t. oddelek med razoroma, kraj, leha: gr. soli crudi COL., secundus vel tertius gradus COL.
b) guba, gubica, vraska na konjskem nebu (takih je 12): sanguinem detrahere gradu tertio de palato P. VEG.
c) lasna vrsta, kita las: comam in gradus frangere Q., caput in gradus atque annlos comptum Q., coma in gradus formata SUET.
č) kot glasbeni t. t. stopnja glasov (tonov): sonorum gradūs CI., ab ima (voce) ad summam ac retro multi gradus (sunt) Q.
d) kot gram. t. t. primerjalna stopnja: gr. positivus PRISC., gr. absolutus ali primitivus (= positivus), gr. comparativus, superlativus CHAR.
e) stopnja = red, zaporedje, vrsta: a virtute ad rationem video te venisse gradibus CI. stopnjema, polagoma, renuntiatio gradūs habet CI. ima svoje zaporedje, se vrši zaporedno, perque gradūs (= gradatim) uterum pectusque humerosque manusque ambit (cortex) O., tertio gradu primores civitatis scripserat (heredes) T.
f) stopnja časa, stopnja starosti, doba: gr. temporum CI., Q., aetatis CI. EP., LUCR., VELL., Q., T., inferior gr. aetatis VARR., omnes gradus aetatis CI., per aetatis gradus ali per omnes aetatis gradus SUET., pro gradu aetatis IUST., opportunum quaerere gradum VAL. MAX. ugoden čas, lepo priložnost.
g) vrsta rodu, koleno, člen sorodstva: necessitudinum gr. CI., ille gradu propior sanguinis (krvnega sorodstva) O., totidem gradus distamus a Iove: gr. cognationis SEN. RH., gradu cognationis aliquem attingere SEN. RH. biti s kom v sorodu, nullo gradu contingere Caesarum domum SUET. prav nič ne biti v sorodu s cesarsko rodovino, a matre (po materi, po mleku) aliquem artissimo gradu contingere SUET. biti s kom v najbližjem sorodstvu, affinitatis gr. PLIN. IUN. gradus a consortio coniugii exceptus AMBR. koleno sorodstva, ki prepoveduje zakon (zakonsko zvezo); tudi častna stopnja v človeški družbi, v rodbini ali prijateljstvu: gradus plures sunt societatis hominum CI., gradum filii apud eum habuit L. z njim je bil v sinovskem razmerju, ab illo traditi ad hunc gradum amicitiae tuae ascendimus CI.
h) stopnja v častnih službah, častna stopnja, čast, čin, dostojanstvo: senatorius gr. CI., in amplissimo gradu dignitatis CI., ex tam alto dignitatis gradu CI., altior gr. dignitatis CI., summum ... gradum tenere et dignitatis et gratiae CI., ascendens gradibus magistratuum CI., qui (populus Rom.) te ... tam mature ad summum imperium per omnīs honorum gradus extulit CI., secundum gradum imperii tenere N. = zavzemati prvo mesto za kraljem; tudi brez gen.: quis est civis, praesertim hoc gradu, tam oblitus beneficii vestri CI., eodem gradu fuit apud Alexandrum N. imel je isto dostojanstvo, opravljal isto častno službo.
i) stopnja, razvrstitev po stopnjah, postopnost vsakovrstnega stanja in razmerja: infimus fortunae gradus CI., oratorum aetates et gradus CI., ut gradus essent ambitionis inter aequales CI., mille argumentorum gradus T.

Opomba: Star. gen. sg. graduis: VARR.; dat. sg. gradū: LUC. AP. FEST.; acc. pl. (po 2. deklinaciji) gradōs: PAC. FR.

greh [é] moški spol (-a …)

1. religija die Sünde, -sünde
prvi greh Ursünde
greh prvega človeka/izvirni greh der Sündenfall
izvirni greh (dedni greh) die Erbsünde, die Erbschuld, figurativno die Ursünde
smrtni greh Tödsünde
poglavitni greh Hauptsünde
mali/odpustljiv greh [läßliche] lässliche Sünde
greh opustitve Unterlassungssünde
brez greha sündenfrei, sündlos, sündenlos, sündenrein
teža grehov die Sündenlast
priznanje grehov das Sündenbekenntnis
priznati (svoje) grehe ein Sündenbekenntnis ablegen
odpuščanje grehov die Sündenvergebung

2. figurativno das Laster
gnezdo greha die Lasterhöhle
seznam grehov das Sündenregister
stari grehi alte Sünden, Altlasten množina
vreden greha eine Sünde wert
figurativno grd kot smrtni greh [häßlich] hässlich wie die Nacht/die Sünde

gréh (-a) m

1. rel. peccato:
delati greh commettere peccato, peccare
odpustiti grehe perdonare i peccati
(tudi pren.) pokoriti se za grehe far penitenza per i peccati, espiare i peccati
kesati se, spovedati se grehov pentirsi dei propri peccati, confessare i peccati
mali, veliki, smrtni greh peccato veniale, peccato mortale
izvirni greh peccato originale
odpuščanje grehov remissione dei peccati, assoluzione
pren. valjati se v grehu sguazzare nel peccato

2. peccato, errore, fallo; macchia:
mladostni greh peccato di gioventù
greh je, če ... è un peccato che...
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. biti (še vedno) greha vredna essere ancora seducente
grd kot smrtni greh brutto come il peccato
bibl. kdor je brez greha, naj prvi vrže kamen chi è senza peccato scagli la prima pietra
greh se pove, grešnika pa ne (è lecito) dire la colpa, tacere il colpevole

griva samostalnik
1. (o živalski dlaki) ▸ sörény, bundaZnačilnosti islandskega konja so dolga in košata griva in rep, kratek trup, manjša pasma konj. ▸ Az izlandi ló rövid törzsű, kisebb testalkatú lófajta hosszú és bozontos sörénnyel és farokkal.Prav levja griva dokazuje, da tudi pri upodobitvah leva v srednjeveški umetnosti simbolika nadvladuje naturalizem. ▸ Éppen az oroszlánsörény bizonyítja, hogy a középkori művészetben az oroszlán ábrázolásában a szimbolizmus dominál a naturalizmus felett.Konji imajo grivo in rep. ▸ A lovaknak sörényük és farkuk van.
Največja posebnost norveških gozdnih muc je njihova griva. ▸ A norvég erdei macskák legkülönlegesebb jellemzője a bundájuk.
Leva pogosto imenujemo tudi kralj živali, predvsem zaradi njegove veličastne grive. ▸ Az oroszlánt – elsősorban a csodálatos sörénye miatt – gyakran az állatok kirányának nevezik.

2. (o laseh) ▸ sörény, hajkoronaNamesto neukrotljive grive las je imela mehke kodre, ki so ji ravno prekrivali ušesa. ▸ Zabolázhatatlan hajsörény helyett puha hullámokban omlott le a haja, melyek épp csak eltakarták a fülét.Zaradi višine, levje grive kodrastih sivih las in prodornih oči je bil njegov videz akademski. ▸ Magassága, göndör és ősz oroszlánsörénye, átható szeme miatt akadémikusnak nézett ki.Dolgolaske, ki si želijo razmršeno grivo, naj uporabijo navijalke, a las naj ne navijejo do korenin. ▸ A hosszú hajú nők, akik kócos sörényt szeretnének, használjanak hajcsavarókat, de ne tekerjék föl a hajukat egészen a hajtőig.
3. (travnata površina; pobočje) približek prevedka ▸ hegyoldal, füves rétHodili so v koloni, ubirali bližnjice čez grive, prvi in zadnji pa sta svetila bodisi s trskami ali slamo. ▸ Oszlopban haladtak toronyiránt a hegyoldalban, az első és az utolsó a sorban pedig fafáklyával vagy szalmafáklyával világított.
Po valovitem terenu morajo marsikje grabiti seno na roke, po grivah pa je treba zagrabiti tudi za koso. ▸ A hepehupás terepen sok helyen kézzel kell összenyalábolniuk a szénát, a hegyoldalban pedig akár kaszával is.
Okrog domačije so same grive! ▸ A majorságot csupa-csupa füves rét veszi körül!

4. (o vodni površini) ▸ tajtékSprehajal se je po plaži, bila je zgodnja jesen, nemirni vetrovi so gonili pred sabo valove s penastimi grivami. ▸ A plázson sétált, koraősz volt, a nyughatatlan szelek maguk előtt kergették a tajtékos hullámokat.
Bele grive ob obali kažejo lomljenje valov, ki tudi erodirajo morsko dno in splakujejo glino in mivko z obale. ▸ A part menti fehér tajték a hullámtörést jelzi, ami a tengerfeneket is erodálja, és bemossa az agyagot és a homokot a partról.
Ta ladja je na grivi cunamija jezdila iz pristanišča na celino in pristala štiri kilometre daleč od obale. ▸ Ez a hajó a cunami taraját meglovagolva lebegett ki a kikötőből a szárazföldre, és kötött ki négy kilométerre a parttól.

5. (o obliki) ▸ sörény, üstök, tarajVes zahodni del je bil prekrit z gosto grivo tropskega gozda in se je končal s strmo skalno steno v morje. ▸ Az egész nyugati oldalt a trópusi erdő sűrű sörénye borította, melynek végében meredek sziklafal zuhant alá a tengerbe.
V daljavi valovijo grive topolov. ▸ A távolban a nyárfák barkasörénye hullámzik.
Dala si je narediti tetovažo, stilizirano sonce z obrazom in grivo sončnih žarkov. ▸ Varratott magára egy tetoválást, egy stilizált Napot, amelynek arca volt, és a napsugarak sörényként ölelték körül.
Na bibavični grivi, na videz goli, najdemo poleg gruč grmičkastega členkarja nekaj zanimivih rastlin. ▸ Az árapály látszólag csupasz taraján, a rengeteg ágas-bogas sziksófű mellett néhány érdekes növényt is találunk.

6. (goba) ▸ korallgomba
Paziti moramo tudi, da ne zamenjamo užitnih griv s strupenimi. ▸ Arra is ügyelnünk kell, hogy az ehető korallgombákat ne keverjük össze a mérgezőkkel.
Povezane iztočnice: tribarvna griva, rumena griva, bleda griva, krvobetna griva