Franja

Zadetki iskanja

  • cocktail [kóktajl] (-a)

    A) m angl.

    1. gost. cocktail

    2. cocktail, cocktail party

    B) adj. inv. da cocktail:
    cocktail obleka abito da cocktail
  • completo popoln, celoten, kompleten; zaseden; poln; temeljit; mnogostranski

    un traje completo kompletna obleka
    estar completo biti polnoštevilen
  • compter [kɔ̃te] verbe transitif (pre)šteti, iz-, ob-, pre-, računati, izplačati; nameravati, upati, (trdno) računati (avec s); zanesti se (sur na); veljati (pour za, kot), nekaj biti, pomeniti, predstavljati

    à compter de počenši z, od
    à compter d'aujourd'hui od danes naprej
    à pas comptés odločnih, usmerjenih korakov
    tout bien compté et rabattu po skrbnem pretresu
    sans compter (figuré) radodarno, obilno
    cette robe ne me plaît pas, sans compter qu'elle est très chère ta obleka mi ni všeč, ne glede na to, da je zelo draga
    il compte pouvoir partir demain računa, upa (namerava), da bo lahko odpotoval jutri
    ne compter à rien quelque chose nobenega hrupa s čim ne delati, ne pripisovati večje važnosti čemu
    plusieurs années de service imeti precéj službenih let
    compter pour du beurre (populaire) ne biti važen
    compter de tête računati na pamet
    compter sans l'hôte računati brez krčmarja
    compter les clous de la porte (familier) čakati (pred vrati)
    compter les morceaux de quelqu'un komu grižljaje šteti
    compter à la muette (musique) izpuščati (takte)
    compter ses pas počasi iti, figuré previdno, preudarno iti na delo
    cela ne compte pas to ne šteje, to ni pomembno, to ni važno
    savoir compter znati računati, figuré znati gledati na svojo korist
  • confection [kɔ̃fɛksjɔ̃] féminin izdelovanje, izvršitev; konfekcija, izdelovanje oblek, oblačilna industrija

    maison féminin de confection konfekcijska trgovina
    vêtement masculin de confection konfekcijska obleka
    être, travailler dans la confection biti, delati v konfekciji
  • conferire

    A) v. tr. (pres. conferisco)

    1. oddati:
    conferire il grano all'ammasso oddati žito v obvezni odkup

    2. podeliti, podeljevati; dodeliti:
    conferire un titolo podeliti naslov
    conferire un premio podeliti nagrado

    3. dajati:
    l'abito nuovo gli conferisce eleganza nova obleka mu daje eleganco

    B) v. intr.

    1. razpravljati, imeti razgovor:
    conferire col direttore imeti razgovor z direktorjem

    2. prijati, koristiti:
    i colloqui conferiranno al rafforzamento dei buoni rapporti fra i due paesi razgovori bodo koristili krepitvi dobrih odnosov med deželama
    l'aria di mare non mi conferisce troppo morski zrak mi ne prija preveč
  • corallo

    A) m

    1. zool. korala (Corallium)

    2. korala (nakit)

    3. ekst. knjižno koralno rdeča barva:
    labbra di corallo koralne ustnice

    4. bot.
    albero del corallo koralnik (Erythrina corallodendron)

    B) agg. invar. koralen, koralno rdeč:
    un vestito rosso corallo koralno rdeča obleka
  • corde [kɔrd] féminin vrv, konopec; obešenje

    él kabel; musique struna; mathématiques tetiva; seženj (drv); notranja stran (tekališča, dirkališča)
    corde d'acier, en boyau struna iz jekla, iz črev
    corde d'alarme, de sûreté varnostna vrv
    corde en fils de fer vrv iz žic
    corde à linge vrv za obešanje perila
    corde à sauter vrv za preskakovanje
    corde vocale (anatomie) glasilka
    danseur masculin de corde plesalec na vrvi
    homme masculin de sac et de corde lopov, zločinec
    instrument masculin à cordes (musique) godalo
    orchestre masculin à cordes godalni orkester
    usé jusqu'à la corde oguljen; figuré premlet, premlačen
    sous corde (commerce) v balah
    avoir, se mettre la corde au cou biti, zaiti v brezupen položaj
    avoir plusieurs, deux, plus d'une corde(s) à son arc imeti več, dvoje, večkot eno železo v ognju
    condamner quelqu'un à la corde obsoditi koga na vislice
    être envoyé dans les cordes (du ring) biti vržen v vrvi (pri boksanju)
    ce n'est pas dans mes cordes (figuré, familier) s tem jaz nimam nobenega posla; to ni v moji kompetenci
    marcher, danser, être sur la corde raide biti v kritičnem položaju, znati sijajno loviti ravnotežje, balansirati
    mettre la corde autour du cou de quelqu'un komu vrv okoli vratu dati, uničiti ga
    montrer la corde (obleka) oguljen, (oseba) uničen biti
    parler de corde dans la maison d'un pendu napraviti nespretno, nerodno aluzijo
    si la corde ne rompt pas če bo šlo vse po sreči
    sauter à la corde preskakovati vrv
    grimper à la corde plezati po vrvi
    tenir la corde, prendre un virage à la corde ostro rezati ovinek
    tirer sur la corde (figuré) zlorabljati naklonjenost, potrpežljivost kake osebe
    tirer sur la même corde za isto vrv vleči
    toucher la corde sensible dotakniti se boleče točke
    il ne vaut pas la corde pour le pendre ni vreden vrvi, s katero bi ga obesili
  • cristianar krstiti (zlasti vino); ameriška španščina cerkveno poročiti

    trapitos de cristianar bela obleka za obhajilo
  • custom [kʌ́stəm] samostalnik
    navada, običaj
    pravno običajno pravo; odjemalstvo; redno nabavljanje (nakupovanje)
    množina carina

    ameriško custom clothes po meri narejena obleka
    customs officer (ali official) carinik
    custom is a second nature navada je železna srajca
    customs entry carinska deklaracija
    custom(s) duty carina
    customs examination carinski pregled
  • čipkast pridevnik
    1. (narejen iz čipk) ▸ csipke, csipkés
    čipkast prt ▸ csipketerítő
    čipkast robček ▸ csipkés keszkenő
    čipkast rob ▸ csipkeszegély
    čipkasta obleka ▸ csipkeruha
    čipkasta zavesa ▸ csipkefüggöny
    čipkaste hlačke ▸ csipkebugyi
    čipkaste spodnjice ▸ csipkés alsó
    čipkaste nogavice ▸ csipkeharisnya
    čipkasta bluza ▸ csipkeblúz

    2. (podoben čipkam) ▸ csipkés, csipkeszerű
    čipkasta struktura ▸ csipkeszerű szerkezet
    čipkast vzorec ▸ csipkeminta
  • čípkast lace-like; lace(-)

    čípkasta obleka (robec) lacetrimmed dress (handkerchief)
    čípkasti papir lace paper
    čípkasti vzorec lacery
  • čist propre, pur, net, clair, chaste

    čista obleka habit moški spol propre
    čista teža poids moški spol net
    čisto vino vin moški spol pur
    čisto zlato or moški spol fin
    čist zrak air moški spol pur
    čisto delo travail moški spol soigné
    čist glas voix ženski spol claire (ali limpide)
    čista vest conscience ženski spol nette
    imeti čiste roke avoir les mains nettes
    čista resnica vérité ženski spol pure
    to je čista resnica c'est la pure vérité
    biti si na čistem en avoir le cœur net
    na čisto prepisati mettre au net, recopier
  • človek1 [ô] moški spol (človék|a, -a, ljudje)

    1. živo bitje: der Mensch, -mensch (iz davnine Vorzeitmensch, jamski Höhlenmensch, javanski Javamensch, kamenodobni Steinzeitmensch, ledenodobni Eiszeitmensch, z Marsa Marsmensch, pekinški Pekingmensch, snežni Schneemensch, zgodnji Frühmensch)

    2. posameznik, individuum: der Mensch, -mensch (čutov Sinnenmensch, dejanj Tatmensch, navad Gewohnheitsmensch, renesanse Renaissancemensch, čustven Gefühlsmensch, dobrodušen Gemütsmensch, izjemen Ausnahmemensch, mestni Stadtmensch, povprečen Durchschnittsmensch, racionalen Vernunftmensch, razpoloženjsko labilen Stimmungsmensch)

    3. mož, možak, osebnost: der Mann
    biti mrtev človek ein toter Mann sein
    človek, čigar čas prihaja der kommende Mann
    človek, ki je zraven od vsega začetka ein Mann der ersten Stunde
    človek leta der Mann des Jahres
    mali človek der kleine Mann
    pravi človek der Richtige, der richtige Mann
    primeren človek der geeignete Mann
    človek z ulice der Mann von der Straße
    človek v morju! Mann über Bord!
    |
    Bog-človek der Gottmensch
    pravi Bog in pravi človek wahrer Gott und wahrer Mensch
    človek božji! Menschenskind!
    živ človek (ne/ni) keine Seele
    bistvo človeka das Menschenwesen, das Wesen des Menschen
    genetika človeka die Humangenetik
    greh prvega človeka der Sündenfall
    namen človeka (conditio humana) die Bestimmung des Menschen
    spremljevalec človeka živalstvo, zoologija der Kulturfolger
    tip/vrsta človeka der Menschenschlag
    človeka vreden menschenwürdig
    človeka nevreden menschenunwürdig
    človeku podoben menschenähnlich
    človeku podobna opica der Menschenaffe
    lov na človeka die Menschenjagd
    nauk o človeku die Menschenkunde
    predstava o človeku das Menschenbild
    človek ne jezi se Mensch ärgere dich nicht, das Mensch-ärgere-dich-nicht-Spiel
    kolikor človek lahko presodi nach menschlichem Ermessen
    vse, kar človek zmore das/alles Menschenmögliche
    storiti vse, kar človek zmore das/alles Menschenmögliche tun
    človek obrača, Bog obrne der Mensch denkt, Gott lenkt
    čas človeka zmodri kommt Zeit, kommt Rat
    obleka naredi človeka Kleider machen Leute
    človek človeku volk homo homini lupus
  • člôvek homme moški spol , être humain moški spol , créature ženski spol (humaine); on

    človek bi dejal on dirait
    obleka ne dela človeka l'habit ne fait pas le moine
  • člôvek (-éka) m pl. ljudje

    1. uomo:
    razlika med človekom in živaljo la differenza fra l'uomo e l'animale

    2. (oseba) uomo:
    človeka vredno življenje vita degna dell'uomo
    (kot nagovor) ali te ni sram, človek božji! non ti vergogni, benedett'uomo!
    pameten, pošten človek uomo saggio, onesto
    (oseba kot nosilec časovno, krajevno itd. povezane skupine)
    evropski, renesančni človek l'uomo europeo, del Rinascimento
    gledališki, poslovni človek uomo di teatro, d'affari
    delovni človek lavoratore

    3. nareč. (zakonski mož) uomo, marito:
    kje je tvoj človek? dov'è il tuo uomo, tuo marito?

    4. (izraža nedoločeno osebo v zaimenski rabi) uno; si (impers.):
    hudo je, če človek nima strehe è grave se uno è senza tetto, quando si è senza tetto
    človek bi dejal, da to ni res uno direbbe che non è vero, direi che non è vero
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    domač človek connazionale
    publ. mali človek uomo della strada, uomo comune, uomo qualunque
    pren. to je naš človek è uno dei nostri
    bibl. prvi človek il primo uomo, Adamo
    človek starega kova uomo di vecchio stampo
    človek na mestu uomo, persona a posto; galantuomo
    voj. človek žaba uomo rana, sommozzatore
    jur. pravice človeka diritti dell'uomo
    antr. pleistocenski človek uomo del pleistocene
    človeku podobne opice scimmie ominidi
    pren. živ človek ga ni videl non l'ha visto nessuno
    pren. reči si vse, samo ne človek coprirsi d'insulti
    PREGOVORI:
    človek brez žene je kakor soba brez stene uomo senza moglie è uomo senza capo
    človek obrača, Bog obrne l'uomo propone e Dio dispone
    človek se uči na napakah sbagliando s'impara
    kakršen človek, takšna beseda gli uomini si conoscono al parlare, e le campane al suonare
    kar trezen človek misli, pijan govori in vino veritas
    obleka (ne) dela človeka l'abito (non) fa il monaco
  • člôvek hombre m

    človek dejanj hombre de acción, hombre activo
    človek z ulice, poprečen človek hombre de la calle, hombre del pueblo
    človek žaba hombre-rana m
    človek živi za delo vivimos para obrar
    človek obrača, bog pa obrne el hombre propone y Dios dispone
    obleka dela človeka el hábito hace al monje
  • čŕn black

    čŕno na belem (= pismeno) dati, napisati to put in writing
    čŕn kot smola as black as soot (ali as ink)
    čŕno na belem in black and white
    to imam čŕno na belem I have it in writing
    čŕna barva black (colour ali dye ali paint)
    čŕna borza black market
    čŕn kruh brown bread
    čŕna kroglica (pri volitvah) blackball
    čŕna lista (seznam), knjiga black list, black book
    čŕna magija the black art
    čŕna metalurgija iron metallurgy
    čŕna nehvaležnost black ingratitude
    čŕna (garjava) ovca black sheep
    čŕna (žalna) obleka mourning, (widow's) weeds pl
    črn, nesrečen dan unlucky day, black day
    čŕno oblečen black-clad
    čŕn kot vran as black as ebony
    čŕno vino red wine
    čŕno nebo a black sky
    čŕno obrobljen black-edged
    čŕno obrobljen pisemski papir black-bordered notepaper
    delo na čŕno žargon scab work
    delati kot čŕna živina to work like a nigger
    čŕno se mi dela pred očmi my head begins to swim
    dati, vnesti v čŕn seznam to blacklist
    v čŕno (žalno) se obleči to wear (ali arhaično to don) mourning
    udarec je zadel v čŕno the thrust went home
    prisegati, da je čŕno belo to swear that black is white
    vrag ni tako čŕn, kot ga slikajo the devil is not so black as he is painted
    zadeti v čŕno to hit the mark
  • čŕn (-a -o)

    A) adj.

    1. (ki je barve kot oglje, saje) nero:
    črni lasje capelli neri
    črn maček gatto nero
    črna obleka abito nero
    sivkasto, vranje, zamolklo črn nero grigio, nero corvino, nero cupo
    črn kot oglje, kot vrag nero come il carbone, come la pece

    2. (ki je temne barve) nero, scuro:
    črn dim fumo nero
    črne oči occhi neri
    črni kruh pane nero
    črna kava caffè (nero)
    črna moka farina scura
    črno pivo birra scura
    črno vino vino rosso
    svetlolasa ali črna bionda o bruna
    film. črnobeli film film in bianco e nero
    črn od sonca (zagorel) abbronzato
    bot. črni ribez ribes nero
    bot. črna murva gelso nero
    črna redkev rafano nero
    pren. garati kot črna živina lavorare come un negro
    plačal bo, da bo črn la pagherà cara
    nabiti koga, da bo ves črn picchiare qcn. di santa ragione

    3. (neprijeten; ki vsebuje zlobo; poudarja pomen samostalnika) nero:
    črne misli pensieri neri
    črna duša anima nera
    črna ovca pecora nera
    črna zavist, zloba invidia, cattiveria nera

    4. pren. (nepošten, nezakonit) nero:
    črna borza borsa nera, mercato nero
    črni fondi fondi neri

    5. pren. (klerikalen; desničarski; fašističen) nero:
    črna aristokracija aristocrazia nera
    črna srajca camicia nera
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    publ. črni kontinent il continente nero, l'Africa
    pren. prikazovati kaj v črnih barvah descrivere qcs. a tinte cupe
    črne bukve libro di magia nera
    rel. črna maša messa funebre
    črna maša (bogokletni obred) messa nera
    publ. črna kronika cronaca nera
    metal. črna metalurgija siderurgia
    polit. črna roka mano nera
    črna smrt peste
    rel. črna suknja sottana, veste talare
    hist. črna vojska milizia territoriale
    publ. črno zlato oro nero
    črni premog carbon fossile
    črni smodnik polvere nera, da sparo
    med. črne koze vaiolo
    igre črni Peter uomo nero
    astr. črna luknja buco nero
    metal. črna pločevina lamiera nera
    pog. kaj zapisati s črno kredo, v dimnik porci sopra una croce
    črna knjiga libro nero
    črna obleka abito scuro
    aer. črna skrinjica scatola nera
    min. črni jantar giaietto

    6. bot.
    črna gniloba marciume nero
    črna bil morella (Solanum nigra)
    črna jelša ontano nero, frangola (Rhamnus frangola)
    črna malina rovo (Rubus fruticosus); (sadež) mora
    črna meta marrubio (Marrubium vulgare)
    črna noga gamba nera; ofiobolosi
    črna ogrščica senape nera (Brassica nigra)
    črna pegavost antracnosi
    črna trobenta trombetta da morto, trombetta dei morti (Craterellus cornucopioides)
    črni gaber carpinella (Ostrya carpinifolia)
    črni koren scorzonera (Scorzonera humilis)
    črni oreh noce nero (Juglans nigra)
    črni pikec antracnosi
    črni teloh elleboro nero, rosa di Natale (Helleborus niger)
    črni topol pioppo nero (Populus nigra)
    črni trn susino di macchia, pruno prugnolo (Prunus spinosa)
    črni bezeg sambuco (Sambucus nigra)
    črni luk moli (Allium nigra)
    črni trn pruno, spino d'asino (Eryngium)

    7. zool.
    črna vdova vedova nera (Latrodectus mactans)
    črna žolna picchio nero (Pryocopus martius)
    črni medved baribal (Enarctos americanus)
    črni ostriž persico reale (Perca fluviatilis)
    črna brezpalčarka marimonda (Ateles belzebuth)
    črna čigra mignattino (Chlidonias nigra)
    črna liska folaga (Fulica atra)
    črni lemur mococo (Lemur)
    črni žužek calandra del grano (Calandra granaria)
    PREGOVORI:
    ponoči je vsaka krava črna di notte tutti i gatti sono neri (bigi)

    B) črni (-a -o) m, f, n šah.
    črni il nero
    polit. črni in rdeči i neri e i rossi
    kilo črnega un chilo di pane nero
    liter črnega un litro di (vino) rosso
    človek, žena v črnem uomo, donna in abito nero, abito da lutto
    nositi črno portare il lutto, essere in lutto
    dokazati črno na belem mostrare, dimostrare nero su bianco
    ne dobiti niti toliko, kolikor je za nohtom črnega non prendere niente di niente
    delati se črno pred očmi sentirsi mancare
    delati na črno fare, svolgere lavoro nero
    zidati na črno fare, costruire (la casa) illegalmente, abusivamente, in violazione della legge
    ne ziniti ne bele ne črne non aprir bocca, non fiatare, essere muto come una tomba, non sbottonarsi
  • čŕtast (-a -o) adj.

    1. a righe; rigato:
    črtasta obleka vestito a righe
    fiz. črtasti spektrum riga spettrale

    2. lineare; simile a linea, a riga
  • dajáti (dájem)

    A) imperf. ➞ dati

    1. dare:
    dajati jesti, piti dar da mangiare, da bere
    dajati živini dar da mangiare alle bestie, al bestiame
    dajati v najem dare in affitto, affittare
    pog. dajati nazaj restituire

    2. (podarjati, poklanjati) dare (in regalo, in dono); regalare, donare:
    dajati v spomin dare in ricordo

    3. (ustvarjati kako lastnost) dare, conferire, rendere:
    obleka ji daje gosposkost il vestito le conferisce un'aria di signorilità
    delo daje zadovoljstvo il lavoro da soddisfazione, rende soddisfatti

    4. (s širokim pomenskim obsegom)
    a) s prislovnim določilom:
    dajati (otroke) v šolo mandare (i bambini) a scuola
    dajati na trg lanciare sul mercato
    b) z namenilnikom, nedoločnikom: fare:
    obleko dajati delat far fare il vestito
    to mi daje misliti ciò mi fa pensare

    5. (plačevati) dare, offrire:
    dajati za pijačo offrire da bere, pagare una bicchierata
    (ponujati kot plačilo) koliko ti je kupec dajal za avto? quanto ti davano, offrivano per la macchina?

    6.
    dajati mleko (krava) dare il latte
    dajati volno (ovca) dare la lana
    pren. kaj se danes daje v gledališču? cosa danno oggi a teatro?
    pren. dajati ure iz matematike dare lezioni di matematica
    dajati povod, upanje, videz, vtis, zgled dare il pretesto, la speranza, l'impressione, l'esempio (il buon esempio)
    dajati potuho tener mano a qcn.
    dajati pravico, priložnost dare il diritto, dare l'occasione, lo spunto

    7. (izraža dejanje, ki ga določa samostalnik):
    dajati nauke dare, impartire insegnamenti
    dajati pomoč dare, porgere aiuto
    dajati ukaze dare ordini

    8. (delati, da se kaj mora zgoditi; z nikalnico)
    tega mi duša, srce, vest ne daje non mi ci basta l'anima, la coscienza

    9.
    dajati nase tenere alla propria persona

    10. pog. (boleti):
    daje ga želodec gli duole lo stomaco
    daje ga mrzlica, naduha, revmatizem ha la febbre, l'asma, il reumatismo
    v križ me daje mi duole la schiena
    dajati duška dare sfogo
    dajati prednost čemu preferire qcs.
    dajati (kaj komu)
    iz rok cedere la direzione, il comando, la proprietà a qcn.
    pren. dajati vse od sebe farsi in quattro, impegnarsi al massimo
    dajati v nič denigrare, sottovalutare, disprezzare
    dajati z obema rokama dare, elargire a piene mani
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    dajati roke v žep cacciare le mani in tasca
    rel. dajati poslednje olje, zakramente dare, somministrare l'estrema unzione, i sacramenti
    dajati (predpisati)
    zdravilo dare una medicina
    dajati ime imporre un nome
    dajati majhno mesečno podporo passare un piccolo sussidio mensile
    dajati na glasovanje passare ai voti
    dati duška sfogare
    dajati na stran accantonare
    dajati prednost anteporre, preferire
    dati ritem ritmare
    tekst. dajati (tkanini) videz lanu linizzare
    dajati v cev, v gajbe, v kartonsko embalažo intubare, ingabbiare, incartonare
    dajati v najem noleggiare
    dajati v zakup appaltare

    B) dajáti se (dájem se) imperf. refl.

    1. dajati se s kom, s čim lottare, combattere con

    2. (prepirati se) litigare

    3.
    dajati se komu v zobe far parlare di se, diventare lo zimbello della gente