cocktail [kóktajl] (-a)
A) m angl.
1. gost. cocktail
2. cocktail, cocktail party
B) adj. inv. da cocktail:
cocktail obleka abito da cocktail
Zadetki iskanja
- completo popoln, celoten, kompleten; zaseden; poln; temeljit; mnogostranski
un traje completo kompletna obleka
estar completo biti polnoštevilen - compter [kɔ̃te] verbe transitif (pre)šteti, iz-, ob-, pre-, računati, izplačati; nameravati, upati, (trdno) računati (avec s); zanesti se (sur na); veljati (pour za, kot), nekaj biti, pomeniti, predstavljati
à compter de počenši z, od
à compter d'aujourd'hui od danes naprej
à pas comptés odločnih, usmerjenih korakov
tout bien compté et rabattu po skrbnem pretresu
sans compter (figuré) radodarno, obilno
cette robe ne me plaît pas, sans compter qu'elle est très chère ta obleka mi ni všeč, ne glede na to, da je zelo draga
il compte pouvoir partir demain računa, upa (namerava), da bo lahko odpotoval jutri
ne compter à rien quelque chose nobenega hrupa s čim ne delati, ne pripisovati večje važnosti čemu
plusieurs années de service imeti precéj službenih let
compter pour du beurre (populaire) ne biti važen
compter de tête računati na pamet
compter sans l'hôte računati brez krčmarja
compter les clous de la porte (familier) čakati (pred vrati)
compter les morceaux de quelqu'un komu grižljaje šteti
compter à la muette (musique) izpuščati (takte)
compter ses pas počasi iti, figuré previdno, preudarno iti na delo
cela ne compte pas to ne šteje, to ni pomembno, to ni važno
savoir compter znati računati, figuré znati gledati na svojo korist - confection [kɔ̃fɛksjɔ̃] féminin izdelovanje, izvršitev; konfekcija, izdelovanje oblek, oblačilna industrija
maison féminin de confection konfekcijska trgovina
vêtement masculin de confection konfekcijska obleka
être, travailler dans la confection biti, delati v konfekciji - conferire
A) v. tr. (pres. conferisco)
1. oddati:
conferire il grano all'ammasso oddati žito v obvezni odkup
2. podeliti, podeljevati; dodeliti:
conferire un titolo podeliti naslov
conferire un premio podeliti nagrado
3. dajati:
l'abito nuovo gli conferisce eleganza nova obleka mu daje eleganco
B) v. intr.
1. razpravljati, imeti razgovor:
conferire col direttore imeti razgovor z direktorjem
2. prijati, koristiti:
i colloqui conferiranno al rafforzamento dei buoni rapporti fra i due paesi razgovori bodo koristili krepitvi dobrih odnosov med deželama
l'aria di mare non mi conferisce troppo morski zrak mi ne prija preveč - corallo
A) m
1. zool. korala (Corallium)
2. korala (nakit)
3. ekst. knjižno koralno rdeča barva:
labbra di corallo koralne ustnice
4. bot.
albero del corallo koralnik (Erythrina corallodendron)
B) agg. invar. koralen, koralno rdeč:
un vestito rosso corallo koralno rdeča obleka - corde [kɔrd] féminin vrv, konopec; obešenje
él kabel; musique struna; mathématiques tetiva; seženj (drv); notranja stran (tekališča, dirkališča)
corde d'acier, en boyau struna iz jekla, iz črev
corde d'alarme, de sûreté varnostna vrv
corde en fils de fer vrv iz žic
corde à linge vrv za obešanje perila
corde à sauter vrv za preskakovanje
corde vocale (anatomie) glasilka
danseur masculin de corde plesalec na vrvi
homme masculin de sac et de corde lopov, zločinec
instrument masculin à cordes (musique) godalo
orchestre masculin à cordes godalni orkester
usé jusqu'à la corde oguljen; figuré premlet, premlačen
sous corde (commerce) v balah
avoir, se mettre la corde au cou biti, zaiti v brezupen položaj
avoir plusieurs, deux, plus d'une corde(s) à son arc imeti več, dvoje, večkot eno železo v ognju
condamner quelqu'un à la corde obsoditi koga na vislice
être envoyé dans les cordes (du ring) biti vržen v vrvi (pri boksanju)
ce n'est pas dans mes cordes (figuré, familier) s tem jaz nimam nobenega posla; to ni v moji kompetenci
marcher, danser, être sur la corde raide biti v kritičnem položaju, znati sijajno loviti ravnotežje, balansirati
mettre la corde autour du cou de quelqu'un komu vrv okoli vratu dati, uničiti ga
montrer la corde (obleka) oguljen, (oseba) uničen biti
parler de corde dans la maison d'un pendu napraviti nespretno, nerodno aluzijo
si la corde ne rompt pas če bo šlo vse po sreči
sauter à la corde preskakovati vrv
grimper à la corde plezati po vrvi
tenir la corde, prendre un virage à la corde ostro rezati ovinek
tirer sur la corde (figuré) zlorabljati naklonjenost, potrpežljivost kake osebe
tirer sur la même corde za isto vrv vleči
toucher la corde sensible dotakniti se boleče točke
il ne vaut pas la corde pour le pendre ni vreden vrvi, s katero bi ga obesili - cristianar krstiti (zlasti vino); ameriška španščina cerkveno poročiti
trapitos de cristianar bela obleka za obhajilo - custom [kʌ́stəm] samostalnik
navada, običaj
pravno običajno pravo; odjemalstvo; redno nabavljanje (nakupovanje)
množina carina
ameriško custom clothes po meri narejena obleka
customs officer (ali official) carinik
custom is a second nature navada je železna srajca
customs entry carinska deklaracija
custom(s) duty carina
customs examination carinski pregled - čipkast pridevnik
1. (narejen iz čipk) ▸ csipke, csipkésčipkast prt ▸ csipketerítőčipkast robček ▸ csipkés keszkenőčipkast rob ▸ csipkeszegélyčipkasta obleka ▸ csipkeruhačipkasta zavesa ▸ csipkefüggönyčipkaste hlačke ▸ csipkebugyičipkaste spodnjice ▸ csipkés alsóčipkaste nogavice ▸ csipkeharisnyačipkasta bluza ▸ csipkeblúz
2. (podoben čipkam) ▸ csipkés, csipkeszerűčipkasta struktura ▸ csipkeszerű szerkezetčipkast vzorec ▸ csipkeminta - čípkast lace-like; lace(-)
čípkasta obleka (robec) lacetrimmed dress (handkerchief)
čípkasti papir lace paper
čípkasti vzorec lacery - čist propre, pur, net, clair, chaste
čista obleka habit moški spol propre
čista teža poids moški spol net
čisto vino vin moški spol pur
čisto zlato or moški spol fin
čist zrak air moški spol pur
čisto delo travail moški spol soigné
čist glas voix ženski spol claire (ali limpide)
čista vest conscience ženski spol nette
imeti čiste roke avoir les mains nettes
čista resnica vérité ženski spol pure
to je čista resnica c'est la pure vérité
biti si na čistem en avoir le cœur net
na čisto prepisati mettre au net, recopier - človek1 [ô] moški spol (človék|a, -a, ljudje)
1. živo bitje: der Mensch, -mensch (iz davnine Vorzeitmensch, jamski Höhlenmensch, javanski Javamensch, kamenodobni Steinzeitmensch, ledenodobni Eiszeitmensch, z Marsa Marsmensch, pekinški Pekingmensch, snežni Schneemensch, zgodnji Frühmensch)
2. posameznik, individuum: der Mensch, -mensch (čutov Sinnenmensch, dejanj Tatmensch, navad Gewohnheitsmensch, renesanse Renaissancemensch, čustven Gefühlsmensch, dobrodušen Gemütsmensch, izjemen Ausnahmemensch, mestni Stadtmensch, povprečen Durchschnittsmensch, racionalen Vernunftmensch, razpoloženjsko labilen Stimmungsmensch)
3. mož, možak, osebnost: der Mann
biti mrtev človek ein toter Mann sein
človek, čigar čas prihaja der kommende Mann
človek, ki je zraven od vsega začetka ein Mann der ersten Stunde
človek leta der Mann des Jahres
mali človek der kleine Mann
pravi človek der Richtige, der richtige Mann
primeren človek der geeignete Mann
človek z ulice der Mann von der Straße
človek v morju! Mann über Bord!
|
Bog-človek der Gottmensch
pravi Bog in pravi človek wahrer Gott und wahrer Mensch
človek božji! Menschenskind!
živ človek (ne/ni) keine Seele
bistvo človeka das Menschenwesen, das Wesen des Menschen
genetika človeka die Humangenetik
greh prvega človeka der Sündenfall
namen človeka (conditio humana) die Bestimmung des Menschen
spremljevalec človeka živalstvo, zoologija der Kulturfolger
tip/vrsta človeka der Menschenschlag
človeka vreden menschenwürdig
človeka nevreden menschenunwürdig
človeku podoben menschenähnlich
človeku podobna opica der Menschenaffe
lov na človeka die Menschenjagd
nauk o človeku die Menschenkunde
predstava o človeku das Menschenbild
človek ne jezi se Mensch ärgere dich nicht, das Mensch-ärgere-dich-nicht-Spiel
kolikor človek lahko presodi nach menschlichem Ermessen
vse, kar človek zmore das/alles Menschenmögliche
storiti vse, kar človek zmore das/alles Menschenmögliche tun
človek obrača, Bog obrne der Mensch denkt, Gott lenkt
čas človeka zmodri kommt Zeit, kommt Rat
obleka naredi človeka Kleider machen Leute
človek človeku volk homo homini lupus - člôvek homme moški spol , être humain moški spol , créature ženski spol (humaine); on
človek bi dejal on dirait
obleka ne dela človeka l'habit ne fait pas le moine - člôvek (-éka) m pl. ljudje
1. uomo:
razlika med človekom in živaljo la differenza fra l'uomo e l'animale
2. (oseba) uomo:
človeka vredno življenje vita degna dell'uomo
(kot nagovor) ali te ni sram, človek božji! non ti vergogni, benedett'uomo!
pameten, pošten človek uomo saggio, onesto
(oseba kot nosilec časovno, krajevno itd. povezane skupine)
evropski, renesančni človek l'uomo europeo, del Rinascimento
gledališki, poslovni človek uomo di teatro, d'affari
delovni človek lavoratore
3. nareč. (zakonski mož) uomo, marito:
kje je tvoj človek? dov'è il tuo uomo, tuo marito?
4. (izraža nedoločeno osebo v zaimenski rabi) uno; si (impers.):
hudo je, če človek nima strehe è grave se uno è senza tetto, quando si è senza tetto
človek bi dejal, da to ni res uno direbbe che non è vero, direi che non è vero
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
domač človek connazionale
publ. mali človek uomo della strada, uomo comune, uomo qualunque
pren. to je naš človek è uno dei nostri
bibl. prvi človek il primo uomo, Adamo
človek starega kova uomo di vecchio stampo
človek na mestu uomo, persona a posto; galantuomo
voj. človek žaba uomo rana, sommozzatore
jur. pravice človeka diritti dell'uomo
antr. pleistocenski človek uomo del pleistocene
človeku podobne opice scimmie ominidi
pren. živ človek ga ni videl non l'ha visto nessuno
pren. reči si vse, samo ne človek coprirsi d'insulti
PREGOVORI:
človek brez žene je kakor soba brez stene uomo senza moglie è uomo senza capo
človek obrača, Bog obrne l'uomo propone e Dio dispone
človek se uči na napakah sbagliando s'impara
kakršen človek, takšna beseda gli uomini si conoscono al parlare, e le campane al suonare
kar trezen človek misli, pijan govori in vino veritas
obleka (ne) dela človeka l'abito (non) fa il monaco - člôvek hombre m
človek dejanj hombre de acción, hombre activo
človek z ulice, poprečen človek hombre de la calle, hombre del pueblo
človek žaba hombre-rana m
človek živi za delo vivimos para obrar
človek obrača, bog pa obrne el hombre propone y Dios dispone
obleka dela človeka el hábito hace al monje - čŕn black
čŕno na belem (= pismeno) dati, napisati to put in writing
čŕn kot smola as black as soot (ali as ink)
čŕno na belem in black and white
to imam čŕno na belem I have it in writing
čŕna barva black (colour ali dye ali paint)
čŕna borza black market
čŕn kruh brown bread
čŕna kroglica (pri volitvah) blackball
čŕna lista (seznam), knjiga black list, black book
čŕna magija the black art
čŕna metalurgija iron metallurgy
čŕna nehvaležnost black ingratitude
čŕna (garjava) ovca black sheep
čŕna (žalna) obleka mourning, (widow's) weeds pl
črn, nesrečen dan unlucky day, black day
čŕno oblečen black-clad
čŕn kot vran as black as ebony
čŕno vino red wine
čŕno nebo a black sky
čŕno obrobljen black-edged
čŕno obrobljen pisemski papir black-bordered notepaper
delo na čŕno žargon scab work
delati kot čŕna živina to work like a nigger
čŕno se mi dela pred očmi my head begins to swim
dati, vnesti v čŕn seznam to blacklist
v čŕno (žalno) se obleči to wear (ali arhaično to don) mourning
udarec je zadel v čŕno the thrust went home
prisegati, da je čŕno belo to swear that black is white
vrag ni tako čŕn, kot ga slikajo the devil is not so black as he is painted
zadeti v čŕno to hit the mark - čŕn (-a -o)
A) adj.
1. (ki je barve kot oglje, saje) nero:
črni lasje capelli neri
črn maček gatto nero
črna obleka abito nero
sivkasto, vranje, zamolklo črn nero grigio, nero corvino, nero cupo
črn kot oglje, kot vrag nero come il carbone, come la pece
2. (ki je temne barve) nero, scuro:
črn dim fumo nero
črne oči occhi neri
črni kruh pane nero
črna kava caffè (nero)
črna moka farina scura
črno pivo birra scura
črno vino vino rosso
svetlolasa ali črna bionda o bruna
film. črnobeli film film in bianco e nero
črn od sonca (zagorel) abbronzato
bot. črni ribez ribes nero
bot. črna murva gelso nero
črna redkev rafano nero
pren. garati kot črna živina lavorare come un negro
plačal bo, da bo črn la pagherà cara
nabiti koga, da bo ves črn picchiare qcn. di santa ragione
3. (neprijeten; ki vsebuje zlobo; poudarja pomen samostalnika) nero:
črne misli pensieri neri
črna duša anima nera
črna ovca pecora nera
črna zavist, zloba invidia, cattiveria nera
4. pren. (nepošten, nezakonit) nero:
črna borza borsa nera, mercato nero
črni fondi fondi neri
5. pren. (klerikalen; desničarski; fašističen) nero:
črna aristokracija aristocrazia nera
črna srajca camicia nera
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
publ. črni kontinent il continente nero, l'Africa
pren. prikazovati kaj v črnih barvah descrivere qcs. a tinte cupe
črne bukve libro di magia nera
rel. črna maša messa funebre
črna maša (bogokletni obred) messa nera
publ. črna kronika cronaca nera
metal. črna metalurgija siderurgia
polit. črna roka mano nera
črna smrt peste
rel. črna suknja sottana, veste talare
hist. črna vojska milizia territoriale
publ. črno zlato oro nero
črni premog carbon fossile
črni smodnik polvere nera, da sparo
med. črne koze vaiolo
igre črni Peter uomo nero
astr. črna luknja buco nero
metal. črna pločevina lamiera nera
pog. kaj zapisati s črno kredo, v dimnik porci sopra una croce
črna knjiga libro nero
črna obleka abito scuro
aer. črna skrinjica scatola nera
min. črni jantar giaietto
6. bot.
črna gniloba marciume nero
črna bil morella (Solanum nigra)
črna jelša ontano nero, frangola (Rhamnus frangola)
črna malina rovo (Rubus fruticosus); (sadež) mora
črna meta marrubio (Marrubium vulgare)
črna noga gamba nera; ofiobolosi
črna ogrščica senape nera (Brassica nigra)
črna pegavost antracnosi
črna trobenta trombetta da morto, trombetta dei morti (Craterellus cornucopioides)
črni gaber carpinella (Ostrya carpinifolia)
črni koren scorzonera (Scorzonera humilis)
črni oreh noce nero (Juglans nigra)
črni pikec antracnosi
črni teloh elleboro nero, rosa di Natale (Helleborus niger)
črni topol pioppo nero (Populus nigra)
črni trn susino di macchia, pruno prugnolo (Prunus spinosa)
črni bezeg sambuco (Sambucus nigra)
črni luk moli (Allium nigra)
črni trn pruno, spino d'asino (Eryngium)
7. zool.
črna vdova vedova nera (Latrodectus mactans)
črna žolna picchio nero (Pryocopus martius)
črni medved baribal (Enarctos americanus)
črni ostriž persico reale (Perca fluviatilis)
črna brezpalčarka marimonda (Ateles belzebuth)
črna čigra mignattino (Chlidonias nigra)
črna liska folaga (Fulica atra)
črni lemur mococo (Lemur)
črni žužek calandra del grano (Calandra granaria)
PREGOVORI:
ponoči je vsaka krava črna di notte tutti i gatti sono neri (bigi)
B) črni (-a -o) m, f, n šah.
črni il nero
polit. črni in rdeči i neri e i rossi
kilo črnega un chilo di pane nero
liter črnega un litro di (vino) rosso
človek, žena v črnem uomo, donna in abito nero, abito da lutto
nositi črno portare il lutto, essere in lutto
dokazati črno na belem mostrare, dimostrare nero su bianco
ne dobiti niti toliko, kolikor je za nohtom črnega non prendere niente di niente
delati se črno pred očmi sentirsi mancare
delati na črno fare, svolgere lavoro nero
zidati na črno fare, costruire (la casa) illegalmente, abusivamente, in violazione della legge
ne ziniti ne bele ne črne non aprir bocca, non fiatare, essere muto come una tomba, non sbottonarsi - čŕtast (-a -o) adj.
1. a righe; rigato:
črtasta obleka vestito a righe
fiz. črtasti spektrum riga spettrale
2. lineare; simile a linea, a riga - dajáti (dájem)
A) imperf. ➞ dati
1. dare:
dajati jesti, piti dar da mangiare, da bere
dajati živini dar da mangiare alle bestie, al bestiame
dajati v najem dare in affitto, affittare
pog. dajati nazaj restituire
2. (podarjati, poklanjati) dare (in regalo, in dono); regalare, donare:
dajati v spomin dare in ricordo
3. (ustvarjati kako lastnost) dare, conferire, rendere:
obleka ji daje gosposkost il vestito le conferisce un'aria di signorilità
delo daje zadovoljstvo il lavoro da soddisfazione, rende soddisfatti
4. (s širokim pomenskim obsegom)
a) s prislovnim določilom:
dajati (otroke) v šolo mandare (i bambini) a scuola
dajati na trg lanciare sul mercato
b) z namenilnikom, nedoločnikom: fare:
obleko dajati delat far fare il vestito
to mi daje misliti ciò mi fa pensare
5. (plačevati) dare, offrire:
dajati za pijačo offrire da bere, pagare una bicchierata
(ponujati kot plačilo) koliko ti je kupec dajal za avto? quanto ti davano, offrivano per la macchina?
6.
dajati mleko (krava) dare il latte
dajati volno (ovca) dare la lana
pren. kaj se danes daje v gledališču? cosa danno oggi a teatro?
pren. dajati ure iz matematike dare lezioni di matematica
dajati povod, upanje, videz, vtis, zgled dare il pretesto, la speranza, l'impressione, l'esempio (il buon esempio)
dajati potuho tener mano a qcn.
dajati pravico, priložnost dare il diritto, dare l'occasione, lo spunto
7. (izraža dejanje, ki ga določa samostalnik):
dajati nauke dare, impartire insegnamenti
dajati pomoč dare, porgere aiuto
dajati ukaze dare ordini
8. (delati, da se kaj mora zgoditi; z nikalnico)
tega mi duša, srce, vest ne daje non mi ci basta l'anima, la coscienza
9.
dajati nase tenere alla propria persona
10. pog. (boleti):
daje ga želodec gli duole lo stomaco
daje ga mrzlica, naduha, revmatizem ha la febbre, l'asma, il reumatismo
v križ me daje mi duole la schiena
dajati duška dare sfogo
dajati prednost čemu preferire qcs.
dajati (kaj komu)
iz rok cedere la direzione, il comando, la proprietà a qcn.
pren. dajati vse od sebe farsi in quattro, impegnarsi al massimo
dajati v nič denigrare, sottovalutare, disprezzare
dajati z obema rokama dare, elargire a piene mani
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
dajati roke v žep cacciare le mani in tasca
rel. dajati poslednje olje, zakramente dare, somministrare l'estrema unzione, i sacramenti
dajati (predpisati)
zdravilo dare una medicina
dajati ime imporre un nome
dajati majhno mesečno podporo passare un piccolo sussidio mensile
dajati na glasovanje passare ai voti
dati duška sfogare
dajati na stran accantonare
dajati prednost anteporre, preferire
dati ritem ritmare
tekst. dajati (tkanini) videz lanu linizzare
dajati v cev, v gajbe, v kartonsko embalažo intubare, ingabbiare, incartonare
dajati v najem noleggiare
dajati v zakup appaltare
B) dajáti se (dájem se) imperf. refl.
1. dajati se s kom, s čim lottare, combattere con
2. (prepirati se) litigare
3.
dajati se komu v zobe far parlare di se, diventare lo zimbello della gente