Franja

védeti (vém) imperf.

1. conoscere, sapere:
vedeti novico, resnico sapere la novità, conoscere la verità
ljudje ne vedo več, kaj je jetika la gente non sa più cosa sia la tubercolosi

2. (z nedoločnikom) sapere:
ni vedela, kaj reči non sapeva cosa dire

3. pren. (navajati, vsebovati kak podatek) narrare, dire, volere:
ljudska pripoved ve, da je tam bilo nekdaj jezero la leggenda vuole che lì vi fosse un tempo un lago

4. kaj vem, kaj se ve, kdo ve (v adv. rabi za izražanje nedoločnosti, precejšnje množine, stopnje):
odšel je, kdo ve kam se ne andò chissà dove
knjige sem posodil kaj vem komu ho prestato i libri a non so chi
imajo kaj vem kaj vse hanno di tutto
iskal sem ga ne vem kje vse l'ho cercato per ogni dove

5. pren. (v adv. rabi v sedanjiku, v zvezi z 'da' pomeni gotovo) certo, certamente:
mi boš kmalu vrnil? Veš da bom mi restituirai presto? Ma certo

6. (v medmetni rabi v drugi osebi; izraža obračanje na ogovorjenega, opozorilo, poudarja trditev) sai, sa:
tiho, oče je bolan, veš zitto, papà sta male, sai
veste kaj vam povem, pojdite k vragu! sa cosa le dico? vada al diavolo!
nesramen si, veš sei proprio sfacciato, sai
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
tako se je zgodilo, Bog že ve zakaj così è successo. Dio solo sa perché
bibl. naj ne ve levica, kaj dela desnica non sappia la sinistra quel che fa la destra
pren. to ve vsak otrok questo lo sanno già i bambini
pren. dežja še ne bo, če kaj vem non pioverà ancora per quel che so
imamo sadja, da ne vemo kam z njim di frutta ce n'è tanta che non sappiamo cosa farcene
dal mu je vedeti, da ga ne mara več videti gli fece capire che non voleva più vederlo
ne vem več za prosti čas non so più cosa sia un minuto di tempo libero
kaznuj ga, da bo vedel za drugič puniscilo severamente, così saprà se farlo un'altra volta
napil se je, da ni vedel zase era completamente ubriaco
vrag vedi, vrag si ga vedi, kdaj bo konec tega chissà quando (ciò) finisce
čas mineva, da sam ne veš kako il tempo passa inesorabile
ne veste, kako sem vesel! quanto sono contento!
pren. ne ve ne kod ne kam non sa che pesci pigliare
ta človek ve, kaj hoče è uno che sa ciò che vuole
pren. vem, kje ga čevelj žuli conosco le sue debolezze
pren. ne ve, kje se ga glava drži non sa dove battere la testa
obljubil si mi. Ne da bi vedel me l'avevi promesso. No, che io sappia
ali misliš tudi ti oditi? Veš da ne (izraža zavrnitev) te ne vai anche tu? No, ma no
pren. ni se vedelo, kdo pije in kdo plača una gestione, a dir poco, caotica
stori, kot veš in znaš fa' come meglio credi
drži se, kot bi bil ne vem kdo ma chi si crede di essere?!
PREGOVORI:
več glav več ve uno solo non può saper tutto

Vergīnius, poklas. tudi Virgīnius 3 Vergínij(ev), Virgínij(ev), ime rim. rodu. Poseb. znana sta centurion D. (ali L.) Verginius Decim (ali Lucij) Verginij in njegova hči Verginia -ae, f Vergínija, ki jo je oče na trgu zabodel z nožem, da jo je rešil sramote, ki ji je grozila od decemvira Apija Klavdija: L., Ci., Val. Max., Iuv., Aur.

vivant, e [vivɑ̃, t] adjectif živ, živahen; masculin živo bitje; čas, doba življenja

langues féminin vivantes živi jeziki
portrait masculin vivant živ, zelo podoben portret
quartier masculin vivant živahna mestna četrt
bon vivant veseljak, lahkoživec
du vivant de mon père dokler živi (je živel, bo živel) moj oče
âme féminin vivante živa duša
preuve vivante živ dokaz

vplív influence (na over, on); ascendancy, ascendency, ascendance, ascendence; sway; impact (na on); hold (on); interest (pri with)

pod vplívom under the influence
biti pod vplívom koga to be under the influence of someone
imeti vplív na to exercise (ali to exert, to have) an influence (up)on, to influence (someone)
imeti vplív pri kom to have influence with someone
imel je velik vplív nanje he had a great ascendancy over them
priti pod vplív koga to come (to fall) under someone's sway
imeti velik vplív pri to carry weight with
Voltairov vplív na sodobnike Voltaire's influence over his contemporaries
te okoliščine niso imele nobenega vplíva na izid (rezultat) these circumstances had no effect on the result
njegov oče nima nobenega vplíva nanj his father has no hold on him
uporabiti svoj vplív pri kom to use one's influence with someone
uveljaviti svoj vplív pri kom to bring one's influence to bear on someone

Vulturnus (starejše Volturnus) -ī, m (Voltur)

1. Vultúrn (Voltúrn) (zdaj Volturno), reka v severni Kampaniji, ki se je pri mestu Vulturn (Vulturnum, Volturnum) na meji med Kampanijo in Lacijem izlivala v Tirensko morje: Serv. idr., ad ostium Vulturni, ad Vulturnum flumen L., amnisque vadosi accola Volturni V., Volturnus amnis Mel., Volturnum transnatans Plin., aqua Volturni fluminis Front. Od tod adj. Vulturnus (Volturnus) 3 vultúrnski (voltúrnski), Vultúrnov (Voltúrnov): in Volturno amne Plin. v reki Volturn (po nekaterih izdajah in Volturno mari v morju ob Volturnovem ustju), Vulturna vada Sil.

2. rečni bog v Kampaniji, oče nimfe Juturne: Arn. Od tod adj. Vulturnālis (Volturnālis) -e Vultúrnov (Voltúrnov): flamen Volturnalis Enn., Varr.; subst. Volturnālia -ium, n volturnálije, Volturnov praznik: Fest., P. F.

3. Vulturnus (Volturnus) -ī, m ali Vulturnus (Volturnus) ventus, gl. Vultur.

white¹ [wáit] pridevnik
bel; belopolt; belokožen; bled; svetel; bel ali siv (lasje)
poetično blond, plav; brezbarven, prozoren
figurativno čist, nedolžen, neomadeževan, preprost
politika bel, rojalističen, reakcionaren
tehnično pocinan; srebrn, beložareč, razbeljen
ekonomija dovoljen, dopuščen; (redko) srečen
tisk prazen, nepotiskan
pogovorno poštèn

as white as a sheet bled kot zid (stena, smrt)
white with fear bled od strahu
white ant bela mravlja, termit
white book politika bela knjiga
white brass tehnično bela med, novo srebro
white bear beli, polarni medved
white coal tehnično beli premog, vodna moč
white coffee bela, mlečna kava
white damp jamski plin
white father ameriško beli oče (indijanski vzdevek za predsednika ZDA)
white feather belo pero (znak strahopetnosti), figurativno strahopetec
white metal bela kovina
white night noč brez spanja
white sale ekonomija razprodaja platnenega blaga, beli teden
white paper politika bela knjiga (poročilo angleške vlade)
white supremacy prevlada, nadvlada belcev
to bleed white pustiti (tele) izkrvaveti; figurativno izsesati, kri puščati (komu)

Xanthippus -ī, m (Ξάνϑιππος) Ksantíp

1. Periklov oče, glavni Miltiadov tožnik in zmagovalec nad Perzijci pri Mikali l. 479: Ci.

2. lakedajmonski vojskovodja, v prvi punski vojni kartažanski poveljnik, ki je uničil Regulovo vojsko in ujel Regula: Ci., L., Veg.

your [jɔ:, júə, jə] pridevnik
vaš; tvoj

your father and mine, your and my father(s) tvoj in moj oče
Your Majesty Vaše Veličanstvo
it is your own fault to je tvoja (lastna) krivda, ti sam si kriv
open your mouth! odpri(te) usta!
is that your fox hunt? je to tvoj (toliko slavljeni) lov na lisice?

Zāchariās -ae, m Zaharíja, judovsko moško ime, poseb. oče Janeza Krstnika: Lact., Paul. Nol., Vulg.

začúda

A) adv.

1. molto, tanto, estremamente; un sacco:
ima začuda lepe oči ha degli occhi bellissimi
pozna začuda zgodb conosce un sacco di storie

2. stranamente, guarda caso, una volta tanto:
oče se začuda ni razjezil il padre, guarda caso, non si arrabbiò

B) začúda inter. to':
začuda, nismo je dolgo čakali to', non l'abbiamo aspettata molto

zasékati (-am) | zasekávati (-am)

A) perf., imperf.

1. tagliare; intaccare

2. piantare, ficcare:
zasekati lopato v ilovico piantare la vanga nell'argilla

3. tagliare, scavare:
zasekati stopnice v hrib tagliare scalini nella montagna

4. dare una stoccata; colpire (con la spada, col bastone):
zasekati s sabljo dare una stoccata con la spada

5. addentare, affondare i denti (in):
zobje zasekajo v suh kruh i denti affondano nel pane raffermo

6. pren. ribattere (bruscamente):
ni res, je zasekal oče non è vero, ribattè il padre

7. pren. rompere, squarciare:
v tišino je zasekal strel uno sparo squarciò il silenzio

B) zasékati se (-am se) | zasekávati se (-am se) perf., imperf. refl.

1. squarciare, rompere:
govornikov glas se je ostro zasekaval v tišino la voce aspra dell'oratore rompeva il silenzio

2. (udariti, udarjati) abbattersi:
bliski so zasekavali v gozdove i fulmini si abbattevano sui boschi

zgléden exemplary; model

zgléden oče (soprog) model father (husband)
zglédna žena model wife
zglédno vedenje model behaviour

zmikastiti glagol
1. (pretepsti) ▸ ellátja a baját, elnáspángol, elpüföl, elagyabugyál
"Ali verjamete, da je njegov oče naročil, naj ga zmikastijo?" ▸ „Elhiszik, hogy az apja rendelte meg, hogy lássák el a baját?”
Z najboljšim prijateljem se znata zaradi kakšne mične deklice celo zmikastiti. ▸ A legjobb barátjával még el is szokták agyabugyálni egymást a csinibabák miatt.

2. (zdelati; oslabiti) ▸ lestrapál, megvisel, megkoptat
Zmikastila so ga tako leta kot odsotnost iz turnirskih aren. ▸ Megviselték az évek és a versenyarénáktól való távollét is.

živéti vivir; existir; dar señales de vida ; (stanovati) vivir, residir

živeti naprej seguir viviendo, subsistir
živeti skupaj z convivir con
živeti udobno (od miloščine, od zraka, v divjem zakonu) vivir a su gusto (de caridad, del aire, amancebado)
brezskrbno, tjavdan živeti vivir despreocupado
razvratno živeti vivir licenciosamente
živeti sam zase, v osamljenosti vivir retirado
bedno živeti vivir miserablemente (ali en estrechez), vegetar, fam ir tirando
on živi v Kranju vive en Kranj
živeti v tujini vivir en el extranjero
živeti za kaj entregarse por entero a a/c
dobro živeti darse buena vida
znati živeti saber vivir
živeti od rok do ust vivir al día
živeti v upanju, da ... vivir en la esperanza de que (futur)
on ne bo več dolgo živel ya no vivirá mucho, sus días están contados
mirno živeti vivir en paz (ali pacíficamente)
razkošno živeti vivir a lo grande
samo enkrat se živi no se vive más que una vez
dokler je živel moj oče viviendo mi padre

ἀββᾶ oče NT.

Ἀγχῑ́σης, ου, ep. αο, ὁ Kapisov sin, Enejev oče. – Ἀγχισιάδης, ου, ὁ Anhizov sin = Enej.

Ἀθάμας, αντος, ὁ Ajolov sin, Friksov in Helin oče.

Αἰγεύς, έως, ὁ Pandionov sin, Tezejev oče: Αἰγείδης ὁ Ajgejev sin = Tezej; οἱ Αἰγεῖδαι Atenci.

Αἰήτης, ου, ὁ kralj v Kolhidi, Medejin oče, Kirkin brat.

Αἴολος, ὁ 1. Hipotov sin, vladar ajolskih otokov in kralj vetrov. 2. Helenov sin, Sizifov oče, kralj v Tesaliji.