Franja

scāla -ae, f (iz *scand-sla: scandere)

1. stopnišče, gréd(n)ica, stolba, stopnice, lestvica, lestva, lestev, poseb. naskočna (naskakovalna, oblegovalna) lestev; sg. stari slovničarji zavračajo (npr. VARR., Q.), vendar ga najdemo pri CELS., HYG., G. (DIG.), CYPR., HIER., ISID. in v VULG.; pren. scala kot ret. figura (= gr. κλῖμαξ) stopnjevanje v izrazu, klímaks; AUG. besedo v tem pomenu razlaga kot „nerabna“. Nav. pl. scālae -ārum, f: PL., ENN. AP. MACR., O., COL., PLIN., AP. idr., cum se fugiens in scalarum tenebras abdidisset CI., in scalis latuit H. pod stopnicami, scalis devolvi CU. zvaliti (skotaliti) se po stopnicah, scalis habito tribus MART. v tretjem nadstropju, na podstrešju, v podstrešnici (kjer so stanovali le reveži), ratis ... expositis stabat scalis V., rarae scalae altitudini aequari poterant L., scalis integros muros transcendere L., positis scalis muros ascendere C., legionarii ... defensores scalis admotis tormentis ... telisque terrebant C., murum modo suffodere, modo scalis aggredi S., scalas applicare moenibus CU., scalas erigere, scalas moenibus admovere ali apponere, scalis evadere T. Kot nom. propr.
a) scalae Gemōniae VAL. MAX. = Gemōniae (gl. to besedo).
b) scalae Hannibalis Hanibalove stopnice, kraj v Firencah: MEL.

2. meton. = gradus stopnica stopnišča: haec per ducentas cum domum tulit scalas MART.

scapula¹ -ae, f (prim. umbr. scapla = lat. scapulam)

1. ploščata kost ob plečih, lopatica, rame, rama, hrbet, nav. v pl. scapulae -ārum, f lopatice, rame, ramena, hrbet; v sg.: VULG.; v pl.: PL., CA. AP. FEST., VARR., O., CELS., SEN. RH., CL., P. F. idr., scapulas perdidi TER. dodobra sem jih dobil po grbi, scapulas praebere verberibus SEN. PH., nudis scapulis aut semitectis SEN. PH.

2. metaf. (z)gornji del česa: machinae VITR. zgornji konci grede, montium TERT. gorska slemena. – Kot nom. propr. Scapula -ae, m Skápula, priimek Kornelijevega rodu, npr.
a) P. Cornelius Scapula Publij Kornelij Skapula: L.
b) P. (Quinctius) Scapula Publij Kvinkcij Skapula, upnik svojega sorodnika Gaja Kvinkcija: CI.
c) T. Quinctius Scapula Tit Kvinkcij Skapula, ki je začel vojno proti Cezarju v Hispaniji; po bitki pri Mundi se je dal usmrtiti in sežgati svojemu sužnju: CI. EP., AUCT. B. HISP. – Od tod adj. Scapulānus 3 Skápulov: horti CI. EP.

scīpiō -ōnis, m (gl. cippus, cipus) dragocena, umetniško izdelana palica, zlasti kot znamenje dostojanstva: PL., CAT., PLIN.; poseb. scipio eburn(e)us slonokoščena palica, ki so jo nosili kralji, viri triumphales, v času cesarjev pa tudi tudi konzuli in konzularji: VAL. MAX., SERV., AMM. idr., M. Papirius ... dicitur Gallo ... scipione eburneo in caput incusso iram movisse L. Take palice so Rimljani podarjali kraljem: (sc. Scipio) Masinissam ... sella curuli et scipione eburneo ... donat L. – Kot nom. propr. Scīpiō (pesniki, npr. SIL. in LUCAN., merijo tudi Scīpiŏ) -ōnis, m Scípio, Skípio (Scipión, Skipión), priimek Kornelijevega rodu (gl. Cornēlius). Od tod

1. Scīpiadās (LUC. AP. FEST., LUCR.) in Scīpiadēs (CL., MACR.) -ae, m (analogno po patron. tvorjena beseda) član rodu (rodbine) Scipiónov (Skipiónov), Scipiád (Skipiád), Scipioníd (Skipioníd): H., PR.; v pl. Scīpiadae: V. (Culex), SIL.; gen. Scīpiadum: CL.; acc. -as: V., SIL., CL., geminos, duo fulmina belli, Scipiadas V. oba Scipiona (Afričana, Afriška).

2. Scipiōnāriī -ōrum, m scipionáriji (skipionáriji), Scipiónovi (Skipiónovi) pristaši, privrženci: VARR.

sculpō -ere, sculpsī, sculptum (beseda je nastalo iz scalpere najprej v zloženkah, npr. exsculpere, insculpere, potem pa se je začela uporabljati tudi v. simplex) (iz)rézati, (iz)rezljáti, izrezljá(va)ti, izrézati (izrezováti, izrezávati), vrezljá(va)ti, (iz)klesáti, izkles(ov)áti (izklesávati), (iz)tesáti, stesati, vrézati (vrezováti, vrezávati), izsékati (izsekováti, izsekávati), vsékati (vsekávati), (iz)dólbsti, rez(lj)aje (izrezovaje, vrezovaje, vrezujoč, izsekujoč) kaj (iz)délati, izdélati (izdelováti), tvoriti, upodobiti (upodabljati): LUCAN., LAMP. idr., denticulos in coronis VITR., scyphos PLIN., imago sculpta SUET., ancoram in gemma IUST., funditur, tunditur, sculpitur Iuppiter AUG., e saxo sculptus CI., quid sculptum infabre esset H., interea niveum mira ... arte sculpsit ebur O. je izdolbel (izklesal) snežnobel kip iz slonove kosti, gemmas faberrime sculpere AP.; metaf.: dicet scripta et sculpta Q. v opiljeni obliki, in animo eius sculptum sit AP. globoko vtisnjeno.

Scylla -ae, f (Σκύλλα) Skíla, Scíla

1. kleč ob vhodu v sicil(ij)sko morsko ožino nasproti Haribde, zelo nevarna za mornarje: S. FR., V., PR., SEN. PH., MEL., PLIN. idr., Scylla latus dextrum, laevum inrequieta Charybdis infestant O.; metaf.: obloquiorum Scyllae SID. Pooseb. nimfa, Forkova (Phorcus) hči, ki jo je Kirka iz ljubosumnosti spremenila v pošast s psi ob spodnjem telesu: CI., V., TIB., LUCR., HYG. idr., utinam ... nos Scylla rapax canibus misisset edendos! O., cinctaque saevis Scylla rapax canibus Siculo latrare profundo (sc. dicitur) O.

2. hči megarskega kralja Niz(os)a, ki je bila za kazen spremenjena v ptiča Kirisa (ciris). Bila je zaljubljena v Minosa, ki je na svojem vojnem pohodu proti Atenam osvojil tudi Megaro in oblegal Nizejo, kamor je bil pobegnil Nizos; očetu je odstrigla rdeče lase, na katerih je temeljila njegova sreča in blaginja njegove države, ter tako zakrivila, da je oče umrl, Minos pa je osvojil Nizejo: PS.-V. (Ciris), HYG. idr., impia nec tragicos tetigisset Scylla cothurnos, ni patrium crinem desecuisset amor O. Pesniki pogosto zamenjujejo obe Skili, npr.: Scyllam Nisi, ... succinctam latrantibus inguina monstris V., quid mirum in patrios Scyllam saevisse capillos candidaque in saevos inguina versa canes? PR., per nos Scylla patri canos furata capillos pube premit rabidos inguinibusque canes O. (prim. O. Artis amatoriae liber 1, 331–332; LUCR. 5, 893).

3. Danaida: HYG.

4. ime ladje: V. (Aeneis 1, 122).

5. otok v Egejskem morju: PLIN. – Od tod adj. Scyllaeus 3 (Σκυλλαῖος) skílski (scílski), Skílin (Scílin)

1. = Forkove hčere: rabies V., undae LUCAN. ob Siciliji, antra, litus SIL., monstra STAT.; metaf.: Scyllaei obtrectatorum canes HIER.; subst. Scyllaeum -ī, n kleč Skíla, Scíla; metaf.: ne in Scyllaeo illo aeris alieni ... adhaeresceret CI.

2. = Nizo(so)ve hčere: Scyllaea rura STAT. = megarska. Subst. Scyllaeum -ī, n Sciláj, predgorje (rt) v Argolidi pri Trojzenu (Troezēn): L., PLIN.

season¹ [si:zn] samostalnik
letni čas, letna doba, sezona, sezija; čas dozorevanja (sadja, zelenja itd.); pravi čas za kako delo; čas, doba, razdobje
britanska angleščina čas (božičnih, velikonočnih itd.) praznikov
arhaično začimba

for a season nekaj časa
in season ravno prav, ob pravem času, v sezoni (npr. dozorelega sadja itd.)
in good season, in due season v pravem času
in season and out of season ob vsakem času, kadarkoli; umestno ali neumestno
out of season ob nepravem času
the season, London season londonska sezona (od maja do julija)
close season lov lovopust
compliments of the season, season's compliments pozdravi z voščili za praznike
dry (rainy) season sušna (deževna) doba (v tropih)
dull (dead) season mrtva sezona
high season visoka sezona
the hight of the season višek sezone
holiday season čas, doba počitnic, počitniška sezona
Lenten season cerkev postni čas
open season, shooting season lov lovna doba
pairing season lov čas parjenja
theatrical season gledališka sezona
a word in season beseda (nasvet) ob pravem času
cherries are in season zdaj je čas češenj
every thing in its season vsaka stvar ob svojem času
to endure s.th. for a season nekaj časa kaj prenašati
they will go back to London for the theatrical season vrnili se bodo v London za gledališko in družabno sezono (maj - julij)
I wish you the compliments of the season želim vam vesele (božične, velikonočne) praznike

Sebastē -ēs, f (Σεβαστή = Augusta) Sebásta, ime več mest, npr. Sebasta v Samariji: PLIN., HIER.

sēbōsus 3 (sēbum) lojnat: medulla PLIN. – Kot rimski priimek Sēbōsus -ī, m Sebóz, npr.

1. Katilinov prijatelj: CI.

2. neki Statius Sebosus Stacij Seboz: PLIN.

secundus 3 (= *sequundus, adj. pt. sequī)

I.

1. (časovno) naslednji, drugi: si te secundo lumine hic offendero ENN. AP. CI. naslednjega dne = jutri, in secundo proelio cecidit Critias N., secundum bellum Punicum CI., annus secundus Olympiadis septimae CI., secundis Saturnalibus CI. EP. (na) drugi dan saturnalij, secunda vigilia L. druga ponočna straža = druga četrtina noči = čas od 9. do 12. ure ponoči, mensa secunda CI. EP., N., V., H., PLIN. poobedek, posladek, pokosilce, aliquem secundum heredem instituere CI. ali ut ... scribare secundus heres H. za drugovrstnega dediča, za drugega v vrsti dedičev, za poddediča (če bi glavni dedič umrl ali dediščino zavrnil); subst. secunda -ae, f (sc. hora) druga (dnevna) ura, po naše čas med 7. in 8. uro zjutraj: ad secundam H. „ob dveh“.

2. (po vrsti ali vrstnem redu) drugi: liber, volumen VARR., versus H., prima, secunda, tertia acies C., id secundum erat de tribus CI., prima officia dis immortalibus, secunda patriae, tertia parentibus debentur CI., secundus ad regium principatum CI., secundus a Romulo numeratur L., haec erit a mensis fine secunda dies O. predzadnji dan meseca, secundae partes (partes secundae) ali subst. samo secundae -ārum, f druga vloga (v rimskih mimih), vloga devteragonista (v grški grami) v pravem in pren. pomenu in v raznih zvezah, npr. esse secundarum partium (sc. actorem) CI. ali partīs secundas tractare H. ali secundas ferre H. ali secundas agere SEN. PH. igrati drugo vlogo, biti igralec druge (drugovrstne) vloge, fuit M. Crassi quasi secundarum (sc. partium actor) CI. je igral tako rekoč drugo vlogo za Markom Krasom, je sledil Marku Krasu, je bil po pomenu drugi za Markom Krasom, Spinther secundarum PLIN., secundas alicui deferre Q. odkazati komu drugo mesto, postaviti koga na drugo mesto (drugo stopnjo); subst. secundae -ārum, f (sc. membranae) s pristavljenim gen. partūs ali brez njega porodna posteljica, porodno trebljenje, trebilo, porodne iztrebine (prim. secundīna): CELS., SEN. PH., COL., PLIN.

3. pren. (po veljavi ali notranji vrednosti) drugi, prvemu najbližji, takoj za prvim se nahajajoč: SEN. PH., PLIN. idr., dignusque habitus (sc. M. Furius) quem secundum a Romulo conditorem urbis Romanae ferrent L., haec fuit altera (druga) persona Thebis, sed tamen secunda ita, ut proxima esset Epaminondae N. takoj za prvo, secundum locum dignitatis obtinere C., tenere locum virtutis secundum V., nil generatur simile aut secundum H. približno takega, tu secundo Caesare regnes H., heros ab Achille secundus H., potentiā secundus a rege AUCT. B. ALX., qui honos secundus a rege erat IUST.; occ. drugi = zaostajajoč za kom, ne bivajoč kos komu, za kom se nahajajoč, slabši: SEN. PH., VELL., IUV., FL. idr., haud ulli veterum virtute secundus V., nulli Campanorum secundus L., spatio locorum nulli earum gentium secunda CU., panis secundus H. črn, z(a)mesen; pesn. z inf.: nec vertere cuiquam frena secundus STAT. –

II.

1. lahko ali prostovoljno sledeč, spremljajoč
a) (o vodi, rekah) nizvôden, niz vodo, niz reko, vzdolž reke, vzdolž vode (potekajoč): secundā aquā (naspr. adversā aquā proti vodi) L., secundo Tiberi L., secundo flumine C. ali amne CU., amni V. ali fluvio V., mari secundo L. z oseko, secundo mari S. vzdolž morja, za morjem.
b) (o vetru) ugoden (prim. prosequitur ventus euntīs V.): vento secundo PL., H. ob ugodnem vetru, ventum et aestum ... nactus secundum C., cum videam navem secundis ventis cursum tenentem CI., vento secundissimo CI., classis vento fluctuque secundo lapsa LUCAN., Zephyri secundi V., aquilone secundo H., secundis flatibus Q.; pren.: ridetur fictis rerum Balatrone secundo H. pri čemer zelo pomaga (sodeluje) Balatron.
c) pesn. enalaga: secunda vela dato O. napeta od ugodnega vetra, sinus implere secundos V. z ugodno sapo napeti, flectit equos curruque (dat.) volans dat lora secundo V. hitro tekočemu vozu; pren.: des ingenio vela secunda meo O.

2. navzdol (po), (navzdol) po, (v)niz: austri ... secundo sole flant NIGIDIUS AP. GELL. po sončnem teku, cur alii pisces squamā secundā, acipenser adversā sit NIGIDIUS AP. MACR. imajo navzdol (tj. proti repu) obrnjene luskine, jeseter pa navzgor (tj. proti glavi).

3. metaf.
a) ugoden, naklonjen, prijazen, pospešujoč, pospešljiv, hvaleč, pohvaljujoč, pritrjujoč, odobravajoč, soglašajoč: ENN., FL. idr., sapientius tulit secundam quam adversam fortunam N., inconsideratior in secunda quam in adversa fortuna N., voluntas contionis CI., secunda in Caesarem voluntas C., vires V. uspeh pospešujoče, haruspex V. srečo naznanjajoči vedež, secundo populo CI. ob pohvali naroda, aliquem secunda oratione extollere S., fremitu secundo V., clamore secundo V. ob veselem (odobravajočem) kričanju, rumore secundo V., H. z veselo (glasno) pohvalo, dis secundis V., CU. s pomočjo bogov, secundo Marte ali Marte secundo V. v sreči boja, v srečnem boju, v srečno izbojevanem boju, secundis auribus accipi L., sedulo audientes secunda irae (dat.) verba L. jezo pospešujoče, jezo razpihavajoče, alicui verba secunda loqui L. komu pritrjevati, govoriti komu po volji, secundiore famā fuit SUET., tres leges secundissimas plebei adversas nobilitati tulit L.; pesn.: adi pede sacra secundo V. z ugodnim korakom.
b) srečen, povoljen, dober, zadovoljiv (naspr. adversus): res secundae PL., CI. ali secundae res TER. srečne okoliščine, sreča (naspr. res adversae nesreča), secundissimae res CI., secundae fortunae CI., secundo usus consilio C., adversos casus hominibus, secundos suae fortunae tribuere N., secunda proelia, secundius, secundissimum proelium C., secunda tempora CORN., secunda fortuna, exitus belli H., navigatio T., omnia enim secundissima nobis, adversissima illis accidisse videntur C. AP. CI. EP.; subst. secundum -ī, n srečno, nekaj srečnega, sreča: si quid secundi evenisset ... si quid adversi accidisset N.; v pl. secunda -ōrum, n srečne okoliščine, (srečni) uspehi, sreča: TER., S. FR., CU., SEN. TR. idr., iam nunc mihi secunda facis PL. zdaj se kažeš vendar že voljnejšega, omnium secundorum adversorumque causas in deos vertere L., sperat infestis, metuit secundis alteram sortem ... pectus H., vir secundis adversisque iuxta famosus T. – Od tod

A. acc. sg. n. secundum

I. kot adv.

1. zadaj, zad(i), za kom: age i tu secundum PL. pridi za menoj, ite hac secundum vosmet (nom.) PL. pridite za menoj.

2. drugič: animadvertendum primum ... secundum, quā fide eas coluerint VARR. AP. NON., secundum ea quaero ... CI. –

II. kot praep. z acc.

1. (krajevno)
a) tik, tikoma, takoj, brž (neposredno) za kom ali čim: ite secundum me PL., secundum ipsam aram aurum abscondidi PL. AP. PRISC.; praep. zapostavljena: nos secundum litus PL., secundum parietem, secundum vias publicas et secundum amnes VARR., iter secundum mare superum faciunt CI. EP., castra secundum mare ... munire iussit C., secundum flumen paucae stationes equitum videbantur C., vulnus accepit secundum aurem SULPICIUS AP. CI. EP.

2. (časovno) takoj (za), precej za čim, po čem, po preteku časa: CA., PL., PLIN. idr., secundum hunc diem CI., secundum haec L. precej potem (zatem), nato, secundum quietem CI. takoj ko je zaspal, v snu (sanjah), secundum comitia CI. EP., secundum proelium L.
c) metaf. (po vrsti, redu, veljavi) za kom ali čim: secundum ea CI., C., S. takoj za tem, secundum patrem tu es pater proximus PL., secundum deos homines hominibus maxime utiles esse possunt CI., heres secundum filiam CI. prvi dedič za hčerjo, maximum secundum opes deorum imperium L.

3. metaf. primerno, v skladu s čim, v smislu česa, po čem, glede na kaj, s kom, čim: collaudari secundum facta et virtutes tuas TER., duumviros secundum legem facio L., secundum naturam vivere CI., ut (sc. tigna) secundum naturam fluminis procumberent C. po naravnem toku, secundum rationem Q., secundum aliquem sentire SUET.; occ. (v jur. pomenu) v korist, v prid komu, čemu, česa: de absente secundum praesentem iudicare CI., pontifices secundum se decrevisse CI. EP., secundum eam (sc. partem) litem iudices dare L., vindicias dare (postulare) secundum libertatem L., post principia belli secundum Flavianos T., rei, quae undique secundum nos sit Q. –

B. adv. abl. sg. n secundō

1. na drugem mestu, drugič: VARR., PH., DON. idr., primum, ut honore dignus essem, maxime semper laboravi, secundo, ut existimarer CI.

2. drugič = v drugo: AUCT. B. ALX., EUTR., LACT.

sēd, sē, sĕd (adv. abl. refl. debla; iz indev. kor. *s(u̯)ē(d) = zase, posebej, brez; prim. skr. sanutár daleč proč, sánutya-ḥ daleč, v daljavi bivajoč, lat. sine brez, got. sundrō, nem. sonder, sondern ampak)

I. adv. sēd pred soglasniki sē posebej, raz, stran, na stran, proč v zloženkah npr. sēd-itiō, sē-cēdō, sē-cernō, sē-iungō, sē-pōnō, sĕ-orsus idr. –

II. praep. z abl. sēd, sē brez; star.: sed fraude na napisih, sē fraude esto TAB. XII AP. CI.; kot predpona sē, sĕ brez-, ne-, v zloženkah npr.: sē-cūrus, sēdulus, sūdus (iz sē-ūdus), so-cors (nam. sĕ-cors). –

III. conj. sĕd (okrajšano iz sēd), v stlat. (od slovničarjev grajani) obl. sĕt

1. ampak, toda, temveč, marveč, pa, a za nikalnicami te zanika: quae contumelia non fregit eum, sed erexit N., non illi imperium pelagi ... sed mihi sorte datum V.; poseb. v zvezah non (nec, neque) solum (modo, tantum) ... sed etiam (quoque, redko et) ne le (samo) ... ampak tudi: non responsum solum benigne legatis est, sed filius quoque Philippi ... legatis datus est L., neque vero se populo solum, sed etiam senatui commisit, neque senatui modo, sed etiam publicis praesidiis et armis, neque his tantum, verum eius potestati, cui ... CI., haec non hostili modo odio, sed amoris etiam stimulis L., non usitata modo praesidia, sed quaedam etiam nova CU., non ipse modo rex obibat urbes ... sed praetores quoque ipsius ... pleraque invaserant CU., non modo favisse, sed et pecuniam dedisse CI. EP.; brez etiam (quoque) = ne le (samo) ... ampak celo: negotiis non interfuit solum, sed praefuit CI.; z zanikanim glag. v prvem členu: non modo non minuitur, sed etiam augetur CI.; brez etiam (quoque): non modo non adesse, sed esse cum Verre CI. ampak celo; popravljajoč: non modo id virtutis non est, sed potius immanitatis CI.; pomanjšujoč: non modo ... sed ne ... quidem ne le ... ampak še celo ne (ampak niti ne): CI.

2.
a) toda, ali, pa, pa vendar, ali vendar, pa seveda (za trdilnimi izrazi in stavki protivno omejujoč, zanikujoč ali popravljajoč): manu confligere immane est, sed cum tempus postulat, decertandum est CI., Pausanias magnus homo, sed varius in omne genere vitae fuit N., Catoni studium modestiae, decoris, sed maxime severitatis erat S.; z zanikanim glag.: ademit Albino nomen, sed benevolentiam non ademit CI.; pogosto v zvezah sed autem PL., V., O., sed enim CI., V., O., sed enimvero L.
b) (stopnjujoč predhodno misel) pa, pa tudi, pa seveda: clavas? sed probas PL.; nav. v zvezi sed etiam (vendar) pa tudi, da, tudi: avarissimae, sed etiam crudelissimae CI., consilium defuit, sed etiam obfuit CI.; tako tudi: sed et, sed et ... quoque SUET.

3. (pri prehodih, kadar se govorjenje pretrga, prekine in zopet povzame) toda, vendar, torej, pravim: sed satis verborum est: cura, quae iussi PL., sed haec hactenus CI., sed redeamus ad Hortensium CI., sed sit iam huius disputationis modus CI., sed tu sine plura V.; (za vrivki): ut peroravit (nam peregerat ...), sed ut peroravit ... CI., cum ex urbe Catilinam eiciebam (non enim vereor huius verbi invidiam ...), sed tum ... CI. toda takrat, pravim ...

segréti segrévati to warm; to heat

ponovno, zopet segréti, segrévati to rewarm
segréti, segrévati se to warm oneself
zelo se segréti, segrévati (npr. ós) to overheat

sekretár secretary

generalni sekretár secretary-general
časten, neplačan sekretár (npr. društva) honorary secretary
osebni sekretár private secretary

sellulārius 3 (sellula) sedežen, stolov, sedeža (stola) se tičoč: quaestus GELL., AMM. zaslužek tistih, ki svoje delo opravljajo sede, ars AP. sede opravljano rokodelstvo (obrt, npr. čevljarstvo), artifex AP. ali subst. sellulārius -iī, m sede delujoči rokodelec (obrtnik): CI. AP. AUG., opificum vulgus et sellularii, minime militiae idoneum genus L.

Semprōnius 3 Semprónij(ev), ime patricijskega, pozneje plebejskega rimskega rodu, ki mu pripadajo mnoge rodbine (npr. Atratini, Sophi, Tuditani idr.). Poseb. znani so:

1. Tiberius Sempronius Gracchus Tiberij Sempronij Grakh, tribunus plebis l. 187, konzul l. 177 in 163, cenzor l. 169, zet Scipiona Afričana starejšega: CI., L., AUR.

2. njegova sinova
a) Tiberius Sempronius Grachus Tiberij Sempronij Grakh, tribunus plebis l. 133, je poleg drugih zakonov predlagal tudi poseben zakon o novi razdelitvi zemljišč v korist obubožanim slojem rimskega ljudstva ter si s tem nakopal sovraštvo aristokratov, ki so pod vodstvom pontifika Publija Scipiona Nazike l. 133 ubili njega in okoli 300 njegovih pristašev: CI., CORN.
b) njegov mlajši brat C. Sempronius Gracchus Gaj Sempronij Grakh, tribunus plebis l. 123 in 122, je obnovil zakonske predloge svojega brata in sprožil postopek za uveljavitev več novih zakonov zoper aristokrate, ki so ga zato l. 121 usmrtili (po drugi verziji je, ko je uvidel, da zanj ni rešitve, sam ukazal svojemu sužnju, naj ga usmrti): CI., VELL., GELL.

3. Sempronia Sempronija, soproga Decima Junija Bruta, soudeleženka Katilinove zarote: S. – Kot adj. Semprónijev (= Grákhov): lex, leges CI. idr. Od tod adj. Semprōniānus 3 Semprónijev: senatus consultum CI. EP. Gaja Sempronija Rufa, clades L. konzula Gaja Sempronija Atratina.

senātor -ōris, m (senex, senātus) član rimskega starešinstva, starešina, senátor. Romul je baje v starešinstvo oz. svet starešin, senat (senatus) izvolil 100 polnopravnih, po starosti, izkušenosti in modrosti odlikujočih se državljanov in jim po priključitvi Sabincev dodal še 100 najplemenitejših mož sabinskega rodu. Tarkvinij Prisk je povečal število senatorjev za 100, ki jih je imenoval patres minorum gentium, prejšnjih 200 pa so odslej imenovali patres maiorum gentium. Sula je povečal število starešin na 600, Cezar na 900, Antonij celo na 1000. Avgust ga je znova znižal na 600 in to število je za časa cesarjev ostalo nespremenjeno. V najstarejših časih je moral biti senator patricijskega rodu, pozneje so senat dopolnjevali zlasti z možmi viteškega stanu. V času republike so sprejemali v senat sprva le nad 60 let stare (senes), pozneje pa tudi precej mlajše može. Za sprejem je bila potrebna določena imovina (census), ki je morala biti vredna sprva 800.000, pozneje 1.000.000, tja do 1.200.000 sestercijev, vendar pa tudi revnih senatorjev ni manjkalo. Zunanja znaka tega dostojanstva sta bila široka škrlatna proga ob tuniki (latus clavus, tunica laticlavia) in črni usnjeni čevlji (calcei nigri ex aluta), okrašeni s črko C (stara obl. za S: senator), imenovano lunula, ki je bila iz srebra ali slonove kosti. Pozneje so senatorjem v gledališču in amfiteatru odkazovali častne, prizorišču najbližje sedeže: CI., L. idr.; pren. o starešinah nerimskih narodov, npr. o rodoških: CI.; o nervijskih: C.; o makedonskih: L.

seneciō¹ -ōnis, m (senex) starec, starček: tu senecionem hunc satis est si servas, anus AFR. AP. PRISC. – Kot nom. propr. Seneciō -ōnis, m Senékio, Senécio (Senekión, Seneción) priimek več rimskih rodov, poseb. Herenijevega rodu, npr. Herennius Senecio Tit Herenij Senekio, Claudius Senecio Klavdij Senekio, samo Senecio: PLIN. IUN.

sententia -ae, f (sentīre)

1. mnenje, misel, zamisel, mišljenje, miselnost, predstava, ideja, nazor, pogled na kaj, namen, volja, sklep, sodba: haec sententia vicit L., non prima, sed melior sententia vicit PLIN. IUN., ea sententia valuit T., quae te sententia vertit? V. kaj te je nagnilo (prepričalo)?, hanc sententiam plurimi secuti sunt N., quoniam sententiae atque opinionis meae voluistis esse participes CI. mojega nazora in mnenja (mišljenja), de dis immortalibus habere stabilem certamque sententiam CI., sententiam fronte tegere CI., sententiam aperire CI., sententiam mutare CI., de sententia decedere CI., in sententia manere, permanere, perseverare, perstare CI., sententiam exquirere S., sententiam cognoscere, probare C., deorum sententia N. volja, si honestatem tueri sententia est CI. volja, sklep, sicinest sententia? TER. ali je to tvoj sklep?, stat sententia TER. sklenjeno je, moja volja je, moj sklep je, sic stat sententia (kot vrinjeni stavek) O. tako je sklenjeno, taka je volja, tak je sklep, stat sententia (z inf.) L., O., sententia stat Hannibali L., sententiis abundans CI. poln (dobrih) misli, poln idej, praeter sententiam PL. proti dobrohotnosti (naklonjenosti), meā sententiā PL., TER., CI. po moji(h) misli(h), po mojem mnenju, de (ex) sententia alicuius CI. po misli(h) (mnenju) koga, meā (nostrā) ex sententiā PL., CI. EP., še pogosteje samo ex sententiā PL., TER., CI. po misli(h) = po (moji, naši) volji (srčni želji), v skladu z mojimi (našimi) mislimi (z mojo (našo) srčno željo), vir ex sententia ambobus S. obema po volji; v enakem pomenu tudi ex animi sententia CI.; kot besedilo prisege ex animi mei (tui, sui) sententia po mojem (tvojem, svojem) trdnem prepričanju, po moji (tvoji, svoji) najboljši vednosti in vesti, na mojo (tvojo, svojo) vest, pri moji (tvoji, svoji) vesti ipd., npr. iurare CI. idr.; od tod dvoumje v odgovoru Lucija Porcija Nazike na vprašanje cenzorja Katona: ex tui animi sententia (pri tvoji vesti), tu uxorem habes? Non hercule, inquit, ex animi mei sententia CI. = pri moji vesti ne, pa tudi = ne po svoji volji; potem ex animi mei sententia kot rotitev nasploh = pri moji vesti, pri moji veri: me quidem ex animi mei sententia nulla oratio laedere potest S.; pl. sententiae mnenja, misli, glasovi: variis dictis sententiis, quarum pars ... censebant C., sententiae numerantur, non ponderantur PLIN. IUN.; preg.: quot homines, tot sententiae TER., CI. kolikor glav, toliko misli, kolikor ljudi, toliko čudi; včasih = splošne ali poglavitne misli: alicui tantummodo locos ac sententias disputationis tradere CI., eius disputationis sententias memoriae mandavi CI.; occ. sententia = mišljenje, miselnost, načelo, vodilo: Aristippi H., voluntatum, studiorum CI.

2. uradno, javno v kakem zboru oz. na zborovanju izjavljeno mnenje
a) (v senatu) mnenje, glas, glasovanje, odločitev, odločba, sklep, včasih = nasvet, predlog: liberis sententiis C. ob svobodnem glasovanju, victi paucis sententiis L., ex senatus sententia interfectus est CI., factum est senatus consultum in meam sententiam CI. EP. predlog, sententiam dicere, ferre CI. ali dare L. izreči svoje mnenje, glasovati, exquirendae magis sententiae quam dandae L., sententiam referre CI. poda(ja)ti, in sententiam alicuius discedere L. ali in sententiam alicuius pedibus ire CI., S., L. ali samo in sententiam alicuius ire L. pristopiti k mnenju koga, prista(ja)ti na mnenje koga, pritegniti (pritegovati) komu, pridružiti (pridruževati) se mnenju koga, pritrditi (pritrjevati) komu, strinjati se s kom, in eandem sententiam ire L. prav tako (enako) glasovati, sententiam rogare (v pass. sententiam rogari) CI., L. vprašati za mnenje, dati na glasovanje, pozvati h glasovanju, sententiam dividere SEN. PH., sententiae loco dicere SEN. PH., PLIN. IUN., T. glasovati, ko pride kdo na vrsto (za glasovanje), pro sententia dicere, ut ... T. glasovati za to, da ..., ego pro sententia mea hoc censeo SEN. PH. jaz glasujem za to.
b) (o sodniku in o ljudstvu na ljudskih skupščinah) glas, glasovanje, izrek, mnenje, sodba, razsodba, razsodilo: ex consilii sententia in custodiam coniectus N., condemnatur perpaucis sententiis CI., servus ille innocens omnibus sententiis absolvitur CI., sententiis paribus reus absolvitur SEN. PH. ali ubi paris numeri sententiae fuissent, praeponi absolutio damnationi solebat AUG. ob enakem številu glasov, kadar je (bilo) enako število glasov, sententiam pronuntiare C. oznaniti (naznaniti, razglasiti) sodbo, sententiam dicere CI. izreči ali oznaniti sodbo, sententiam ferre CI. glasovati, soditi, de quo vos, iudices, sententiam per tabellas feretis CI., mares pro Neptuno, feminae pro Minerva tulere sententias AUG., de eventu fortuna iudicat, cui de me sententiam non do SEN. PH. se ne pridružujem glasovanju, ne dajem svojega glasu; o ljudstvu na volitvah (komicijah): populus Romanus sententiam non tulit CI.

3.
a) abstr. „um“ kake besede, smisel, pomen, pojem, misel ali vsebina kakega govora, spisa: internoscere, verborum sententia quae sit LUCR., verbum potest in duas pluresve sententias accipi CORN., eum continenter verbum non in eadem sententia ponitur CI., quod Stoici dicunt, id habet hanc sententiam CI., dixit versum Graecum eadem sententia, quā etiam nos habemus Latinum CI., sub voce sententiam subicere CI. spajati pojem z besedo, multa a Caesare in hanc sententiam dicta sunt C. v tem smislu, in hanc sententiam loqui CI. ali respondere L. v tem smislu, takole, in quo (sc. epigrammate) haec erat sententia N., sententia contionis CI., litterarum CU.
b) konkr. z besedami izražena misel, stavek, poved, perioda, sestavje: de singulis sententiis breviter disputare CI., est brevitate opus, ut currat sententia H., initia et clausulae sententiarum Q.; occ. rek, (učni) izrek, (učno) pravilo, (poučni) nauk, geslo, parola poseb. moder izrek, tehten izrek, znamenita misel, rek, reklo, pregovor, poslóvica, prislóvica, senténca: concinnae acutaeque sententiae, acutae crebraeque sententiae CI., sapientibus sententiis gravibusque verbis ornata oratio CI., in illis selectis Epicuri brevibusque sententiis CI., subiti ictus sententiarum SEN. PH., sententiae rectae, falsae Q., (sc. Euripides) sententiis densus Q. bogat z (iz)reki (mislimi), sententia dia Catonis H. = z božansko modrostjo (božansko modro) govoreči Kato(n).

serēnus 3 (iz *kseresnos, indoev. kor. *qser- goreti; prim. skr. kṣāraḥ goreč, jedek, kṣā́yati gori, gr. ξηρός, ξερός suh, lat. serēscere posušiti se)

1. jasen, veder, svetel, bister, čist, ne(s)kaljen (naspr. nubilus, nebulosus, imbricus): VARR., PH. idr., caelo sereno CI. EP., V., H., O., LUCR., PLIN., caeli in regione serena V., serena de parte caeli LUCR., caelo perfrui sereniore MART., tempestas ENN. AP. CI., SUET., tempestates ENN. AP. SERV., aër PLIN., lux L., V., lumen solis LUCR., dies SEN. TR., nox ENN. AP. FEST., CI., V., LUCR., ver, aestas V., autumnus PLIN., hiemes V., horae SIL., stella O., sidera LUCR., mundus SEN. TR., species mundi LUCR., pelagus V., aqua MART., nubes V. brezdežni, color PLIN. jasna, vox PERS.; act. = jasneč, vedreč, razjasnjujoč: Favonius PL.; subst. serēnum -ī, n jasnost, jasnina, vedrost, vedrina, jasno vreme, vedro vreme: CA., LUCAN., SIL., STAT., MART., GELL. idr., sereno L., SEN. PH., PLIN. ob jasnem nebu, kadar je nebo jasno, puro sereno SUET., deceptus fraude sereni V.; pesn. pl. serēna -ōrum, n vedrina, vedro vreme: soles et aperta serena V., caelique serena concutiat sonitu LUCR., nostris ingrata serenis VAL. FL.

2. metaf. jasen, vesel, miren, umirjen: frons tranquilla et serena CI., vultus O., H., CAT., LUCR., pectora, animus O., ore sereno adnuere MART., oculi, horae, imperium SIL., doctrina sapientum LUCR., vita LUCR., sereno vitae tempore CORN., laetitia IUST. ne(s)kaljeno, cumque serenus erit (sc. Augustus) O. dobre volje; occ. srečen: res SIL.

3.
a) kot naslov rimskih cesarjev serenus svetli: Iuppiter serenus MART. (o cesarju Domicijanu), serenissimo principi COD. TH. presvetlemu.
b) kot nom. propr. α) Serēnus -ī, m Serén, npr. αα) Annaeus Serenus Anej Seren, praefectus vigilum iz Neronovega obdobja, prijatelj Seneke mlajšega: SEN. PH., PLIN., T. αβ) Sammonicus Serenus Samonik Seren, učen in plodovit pisatelj iz obdobja Septimija Severa; od njegovega opusa se ni ohranilo nič: MACR., SID., SERV., ARN. αγ) njegov sin Q. Serenus Sammonicus Kvint Seren Samonik, pesnik iz obdobja cesarja Karakale, avtor poučne pesnitve De medicina praecepta v 1115 heksametrih: LAMP. αδ) A. Septimius Serenus Avel Septimij Seren, pesnik iz 3. stoletja po Kr., avtor pesnitve Opuscula ruralia: NON., SERV., SID., HIER. β) Serēna -ae, f Seréna, Stilihonova soproga, tašča cesarja Honorija: CL.