Franja

wink¹ [wiŋk] samostalnik
mežikanje
pogovorno mižanje; migljanje; trenutek, hip

forty winks pogovorno kratko spanje
to have forty winks malo zadremati
in a wink v hipu, kot bi trenil
to give the wink to s.o. pomežikniti komu
he was gone in a wink v hipu je izginil
I did not sleep a wink last night nocoj nisem zatisnil očesa
he could not get a wink of sleep all night niti za hip ni zatisnil očesa celo noč
to tip s.o. a wink namigniti komu, dati komu (svarilen) znak

wood¹ [wud]

1. samostalnik
gozd, dobrava, log; les; stavbni les; lesen predmet; sod, čeber, brenta
množina vrste lesa; lesorez, klišé

the woods glasba lesena pihala
white wood beli les
fire wood drva
seasoned wood suh les
wine from the wood vino (naravnost) iz soda
to be out of the wood biti iz gozda, figurativno biti iz težav, biti zunaj najhujšega
don't halloo till you are out of the wood (ameriško woods) ne veseli se prezgodaj!
he cannot see the wood for the trees od samih dreves ne vidi gozda, figurativno zaradi prevelikih podrobnosti izgublja iz vida celoto

2. pridevnik
lesen; v gozdu rastoč ali živeč, gozden

he is wood from the neck up pogovorno neumen je kot noč

yawn [jɔ:n]

1. samostalnik
zehanje, zevanje
figurativno zevajoča odprtina, razpoka, brezno
figurativno dolgočasje, dolgočasnost

2. neprehodni glagol
zehati, zevati, zehniti; na široko odpreti usta; zazevati
poetično na široko in globoko se odpreti
zastarelo poželeti, biti lakomen na
prehodni glagol
široko odpreti; reči z zehanjem

he yawned good night z zehanjem je rekel lahko noč
to make s.o. yawn dolgočasiti, moriti koga

yesterday [jéstədi]

1. prislov
včeraj

he arrived yesterday dospel je včeraj
I was not born yesterday figurativno nisem včeraj prišel na svet

2. pridevnik
včerajšnji, pretekli

yesterday morning včeraj zjutraj
yesterday evening sinoči
yesterday night preteklo noč
yesterday week včeraj teden

3. samostalnik
včerajšnji dan

yesterdays množina pretekli dnevi, časi
yesterday's paper včerajšnji časopis
the day before yesterday predvčerajšnjim
of yesterday od včeraj
the whole of yesterday ves včerajšnji dan

zalésti (-lézem)

A) perf.

1. avvicinarsi di soppiatto

2. pren. smarrirsi, perdersi

3. (ujeti) sorprendere:
na poti jih je zalezla noč durante il cammino furono sorpresi dalla notte

B) zalésti se (-lézem se) perf. refl. insinuarsi, intrufolarsi; penetrare:
pren. dvom se mu je zalezel v srce il dubbio s'era insinuato nel cuore

zaménjati (-am) | zamenjávati (-am) perf., imperf.

1. cambiare, scambiare:
zamenjati denar cambiare il denaro
zamenjati bivališče cambiare residenza
zamenjati službo cambiare lavoro

2. cambiare, sostituire:
trener je med tekmo zamenjal dva igralca nel corso della partita l'allenatore sostituì due giocatori

3. dare il cambio, sostituire:
čez en mesec bo to skupino zamenjala druga fra un mese un nuovo gruppo darà il cambio a quello attuale

4. sostituirsi, sottentrare:
noč je zamenjal jutranji mrak alla notte sottentrò il primo albeggiare

5. scambiare:
zamenjati nekoga za koga drugega scambiare qcn. per un altro
zamenjati strupene in užitne gobe scambiare i funghi velenosi con quelli buoni

zatéti (presenetiti) surprendre ; (sekiro v tnalo) ficher, planter dans

noč nas je zatela la nuit nous a surpris

zatísniti to close, to shut

zatísniti oči pred (nekim) dejstvom to close (ali to shut) one's eyes to a fact
vso noč nisem zatisnil očesa I did not sleep a wink all night
niti za hip ni zatisnil očesa vso noč he could not get a wink of sleep all night
zatísniti eno oko nad čem to overlook something

zatísniti fermer (en pressant)

zatisniti oči umrlemu fermer les yeux à un mort
zatisniti oči pred fermer les yeux sur (ali devant) quelque chose
zatisniti eno oko pri čem (spregledati komu kaj, ne hoteti videti) être (ali se montrer) indulgent (ali accommodant), se refuser à voir quelque chose, faire (par tolérance, connivence) comme si on n'avait pas vu
celo noč ne zatisniti oči ne pas fermer l'œil de (toute) la nuit

zatísniti cerrar (apretando)

zatisniti umrlemu oči cerrar piadosamente los ojos a una persona muerta
zatisniti oči pred cerrar los ojos ante
zatisniti eno oko pri čem (ne hoteti videti) no querer darse por enterado de a/c
celo noč ne zatisniti oči pasar la noche sin pegar ojo; no poder dormir en toda la noche

zatoníti (-tónem) perf.

1. tramontare, calare (del sole)

2. finire

3. perdersi, sparire:
zatoniti v noč sparire nella notte

4. cadere, piombare; sprofondare:
zatoniti v spanje sprofondare nel sonno
zatoniti v obup piombare nella disperazione
zatoniti v pozabo cadere in dimenticanza, nel dimenticatoio

zavíjati (-am) | zavíti (-víjem)

A) imperf., perf.

1. girare, svoltare:
zavijati okrog vogala scantonare, svoltare dietro l'angolo
pren. zavijati pogovor drugam cambiare discorso

2. arricciare; torcere; girare, camuffare:
zavijati komu roko torcere il braccio a qcn.
zavijati oči strabuzzare, stralunare gli occhi
zavijati z očmi od jeze stravolgere gli occhi dalla rabbia

3. incartare, impacchettare; avvolgere, avvoltolare; fasciare, bendare:
zavijati darilo incartare il regalo
zavijati otroka v odejo avvolgere il bambino nella coperta
zavijati rano s povojem fasciare la ferita con una benda, bendare la ferita

4. ululare, urlare:
pes je zavijal v noč il cane ululava nella notte

5. pren. piangere, lamentarsi

6. pren. strascicare (le parole); ekst. parlare:
zavijati po dolenjsko strascicare le parole alla maniera della Bassa Carniola

7. pren. zaviti vrat tirare il collo:
zaviti kokoši vrat tirare il collo alla gallina
zaviti nasprotniku vrat sbaragliare, distruggere il nemico
če prideš prepozno, ti zavijem vrat (izraža grožnjo) se vieni troppo tardi ti ammazzo

8. impers. (imeti sunkovite bolečine v trebuhu ipd. ) ➞ zvijati | zviti

B) zavíjati se (-am se) | zavíti se (-víjem se) imperf., perf. refl. avvolgersi, rimbaccuccarsi; chiudersi, trincerarsi:
pren. zaviti se v molk chiudersi nel silenzio
zaviti se v plašč impastranarsi, incappottarsi

zaz(d)éhati to yawn

zaz(d)éhati (pozdrav) »lahko noč« to say good night with a yawn

zéhanje yawn, yawning

z zéhanjem je rekel lahko noč he yawned good night
spraviti koga do zéhanja (figurativno) to make someone yawn
udušiti zéhanje to stifle a yawn

zmánjkati (-am) | zmanjkováti (-újem)

A) perf., imperf.

1. venire a mancare, mancare:
zmanjkati komu denarja non aver più soldi
zmanjkati poguma, potrpežljivosti mancare il coraggio, la pazienza
zmanjkalo mu je potrpežljivosti gli è venuta a mancare, gli è mancata la pazienza

2. evf. essere sottratto, rubato; mancare:
spet mu je zmanjkala knjiga gli manca, gli è venuto a mancare, gli hanno rubato un altro libro
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pog. dati injekcijo, da koga ne bi zmanjkalo dare un'iniezione perché qcn. non svenga
čez noč zmanjkati sparire nella notte
pren. zmanjka ga pred težavami quando incontra difficoltà, le elude, pog. se la fa addosso
hitro mu zmanjka sape si stanca presto, ha presto il fiato grosso
zmanjkuje jim tal pod nogami perdono terreno sotto i piedi

B) zmánjkati se (-am se) perf. refl. mancare:
poleti se rib ne zmanjka d'estate il pesce non manca, è abbondante

zmrzováti to freeze; to be cold, to suffer cold

zmrzuje it freezes, (oziroma it is freezing)
močno je zmrzovalo tisto noč it was freezing hard that night

zoréti (-ím) imperf. ➞ dozoreti maturare, venir a maturazione (tudi pren.); stagionare:
grozdje je začelo zoreti l'uva comincia a maturare
v glavi mu zori nov načrt gli sta maturando in testa un nuovo progetto
duhovno, spolno zoreti maturare spiritualmente, sessualmente
večer zori v noč si sta facendo buio, sta calando la notte

zvézden (-dna -o) adj. delle stelle, stellare, stellato; siderale, sidereo:
zvezdna svetloba luce delle stelle
zvezdna noč notte stellata, stellato
astr. zvezdna karta carta delle costellazioni, atlante astronomico
zvezdna kopica ammasso stellare
zvezdna paralaksa parallasse stellare
zvezdni čas ora siderale
zvezdno leto anno siderale
elektr. zvezdna vezava collegamento a stella

zvezdnat pridevnik
1. (poln zvezd) ▸ csillagos
2. (v obliki zvezde) ▸ csillag alakú
3. (čaroben; nepozaben) ▸ legszebb, felejthetetlenPred dobrim letom dni je Julija Barsukova doživljala najbolj zvezdnate trenutke svoje športne kariere. ▸ Egy éve Julija Barsukova sportpályafutásának legszebb pillanatait élte át.

žel|eti [é] (-im)

1. komu kaj wünschen (na skrivaj heimlich wünschen, od srca vom Herzen wünschen, vse dobro alles Gute wünschen, srečo Glück wunschen)
želeti dobro komu es gut meinen mit (jemandem)
želeti zlo/slabo komu (jemandem) [übelwollen] übel wollen
želeti vse najslabše/naj ga hudič vzame (jemandem) die Pest an den Hals wünschen
želti komu, da bi ga hudič pobral (jemanden) ins Pfefferland wünschen

2. (voščiti) wünschen (vse najboljše alles Gute wünschen, srečo Glück wünschen), herabwünschen auf
želeti prijeten večer einen schönen Abend wünschen
pri pozdravih: želeti dober večer/lahko noč/dobro jutro/dober dan guten Abend/gute Nacht/guten Morgen/guten Tag wünschen
želeti prijeten počitek/dober tek/ hitro okrevanje/prijetno potovanje angenehme Ruhe/guten Appetit/gute Besserung/eine gute Reise wünschen

3. (pričakovati) wünschen (garancije gewisse Garantien, da se držimo predpisov [daß] dass man sich an die Vorschriften hält)
nekdo želi govoriti z vami es wünscht Sie jemand zu sprechen
če/kot želite wie Sie wünschen
kaj želite was wünschen Sie, v gostinskem lokalu: was darf es sein

4. (biti voljan) -willig sein (izseliti se auswanderungswillig, ločiti se scheidungswillig)