Franja

forrader [fɔ́:rədə] prislov
pogovorno dalje, naprej

to get no forrader nič ne napredovati

fumée [füme] féminin dim; hlap, para; figuré iluzija, slepilo, milni mehurček; pluriel vinski hlapi; odpadki (ptic, divjadi)

sans fumée brezdimen
s'en aller, s'évanouir, partir en fumée (figuré) razbliniti se (v nič)
tous mes projets sont partis en fumée vsi moji načrti so padli v vodo
dissimuler par la fumée (militaire) zakriti z umetno meglo
il n'y a pas de fumée sans feu ni dima brez ognja, figuré v vsaki govorici je nekaj resnice

fundō¹ -āre -āvī -ātum (fundus)

1. dno narediti, dno utrditi: carina satis probe fundata … est Pl., dum mea puppis erat validā fundata carinā O., fundatura citas … robora naves O. ki naj bo (naj bi bila) ladjam za dno.

2. čemu podstavek dati, temelj položiti, podstavek napraviti, kaj zgraditi, utemeljiti, ustanoviti: f. arces V., urbem colonis V., sedes fundatur Veneri V., saxo fundata vetusto urbis … sedes V., in eorum agro sedes f. Bastarnis L., parvas sibi aedes f. Ph.; pren.: non modo fundata, verum etiam exstructa disciplina Ci.

3. occ. k dnu (na dno) pripeti, pritrditi: dente tenaci ancora fundabat naves V.; sploh pripeti, pritrditi: fastigia surarum ac feminum pedibus fundata Lucr., maioribus et solidis magis ossibus intus fundatum Lucr.

4. metaf. utemeljiti = utrditi, zavarovati: illud maxime nostrum fundavit imperium Ci., quantis laboribus fundatum imperium Ci., res publ. tam clare fundata Ci., fortunae fundatae Ci., nihil veritate fundatum Ci. nič, kar bi slonelo na resnici, se opiralo na resnico, temeljilo na resnici, quod sit ratione vetusta gentibus humanis fundatum perpetuo aevo Lucr., legibus urbem f. V., nitidis fundata pecunia villis H. varno naložen v podeželskih dvorcih, bene fundatae opes Iuli O., f. libertatem, salutem, securitatem Plin. iun., thalamos Tritonide nympha Sil., vacuos penates prole Stat., possesio Tarentina Partheniis in aeternum fundata Iust., f. ius civile Dig. — Od tod adj. pt. pf. fundātus 3 trdno utemeljen, trdno osnovan, trden: quo fundatior exit ex arenato directura Vitr.; metaf. (o osebah) trden, dobro podstavljen: deflevi … fundatissimae familiae ruinas Ci., fundati a doctore Lact. dodobra (korenito) poučeni, si permanetis in fide fundati Vulg. trdni v veri.

funeral² [fjú:nərəl] samostalnik
pogreb, pokop

that's your own funeral to je tvoja stvar
sleng none of your funeral tebi nič mar

fungor, fungī, fūnctus sum, prvotno = znebiti (oprostiti), rešiti se česa, zato večinoma v zvezi z abl.; od tod

1. baviti se, ukvarjati se s čim, kaj opravljati, dopolniti, izpolniti, vršiti, izvrševati, oskrbovati, čemu zadostiti: officiis iustitiae Ci., alter officio fungitur boni senatoris Ci., amicus officio parum functus Ci. ki ni storil svoje dolžnosti, f. officio rhetoris Q., consonantium Q., barbarorum more fungi N. ravnati se po barbarskih šegah, stipendio functum esse Hirt. doslužen vojak biti, vice cotis f. H. nadomeščati brus, služiti za brus, virtute functi duces H. ki so izkazali, omni virtute functa Q., caede mariti f. O. umor izvršiti, epulis (dapibus) functi O. ko so končali pojedino, po pojedini, mandato f. O. sporočiti, novus focus accenso fungitur igne O. ima ogenj, pro somno lacrimis oculi funguntur O. namesto spanja stopajo solze v oči, f. duplici numero militum Vell. dati, directā quoque acie (bitko na planem) feliciter functi Vell., cum eo sumptu res publ. fungatur T. ker te stroške zalaga (plačuje), ea legatio gaudio fungeretur T. naj bi izrazilo veselje; poseb. posel (posle), častne službe opravljati, službovati, služiti komu: f. munere C., N., T., muneribus corporis Ci., possunt aliquando oculi non fungi suo munere Ci., f. aedilicio munere, aedilitate Ci., si quo (munere) forte fungitur Ci., f. summis honoribus N., legationibus Q., consulatu, praetura, magisterio Suet., iudicis partibus Plin. iun. Star. z acc., a klas. le v gerundivnem skladu: f. munus Pl., munera Luc., militare munus fungens N., f. suprema … munera T., senatoria munera Suet., officium Kom., hominum officia T., sine me fungi fortunas meas Pl., in omni munere fungendo Ci., militia fungenda L.; pt. pf. s pass. pomenom: nondum functo monumento Paul. (Dig.), ministeria perperam functa Tert. Abs.: fungi sine corpore nulla potest res Lucr. delati in trpeti, f. cum corpore Lucr., f. pro fultura Col. služiti za … , ex more Aus., sepulcrum functum Icti. ki je v njem že mrtvec ležal.

2. kaj doseči, — dobiti, deležen biti česa: ter aevo functus (Nestor) H. ki je učakal (doživel) tri rodove, simulacra functa sepulcris O. ki so dobile pogreb; occ.
a) kaj pretrpeti, prebiti, prestati, dovršiti: f. laboribus H., periculis Iust., morte O., Vell. ali fato O., Val. Max., Q., Suet. ali vitā Gell., Icti., Lact. umreti, functus morte O. mrtvec, functo longissima statione mortali Vell.; z acc.: mala multa animus contage fungitur eius Lucr., neque ab ictu fungitur hilum Lucr. in ne trpi nič od udarca, in se nič ne (z)meni za udarec, f. diem Iust.; abs. pt. pf. fūnctī -ōrum, m = defuncti umrli, rajni(ki): Sen. tr., Stat., Aus.
b) s pass. pomenom = ceniti se, vrednost imeti, veljati: pretia rerum … communiter funguntur, ait pretia rerum communiter fungi Paul. (Dig.). — Act. soobl. fungō -ere: Luc.

fuss¹ [fʌs] samostalnik
prazen hrup, hrum; prevelika gorečnost

to make a fuss about s.th. preveč se razburjati zaradi česa, za prazen nič se razburiti, sitnariti
to make a fuss of s.o. plesati okrog koga
fuss and feathers mnogo hrupa za prazen nič

ganz (unversehrt) cel, ves, popoln, Mathematik cel, Stunde, drei Wochen: cel, Welt, Tag, Europa: ves; Musik ganze Note celinka; ganze Pause pavza celinka; auf der ganzen Linie na vsej črti; vom ganzen Herzen iz vsega srca; eine ganze Menge cel kup; noch ganze (drei...) (nur noch) samo še, nič več kot (tri...); Adverb čisto, povsem, v celoti; ganze drei Mann vsega skupaj trije; ganz (besonders) ; prav (posebej); ganz Ohr sein pozorno poslušati; er ist ganz Ohr sama ušesa so ga; ganz und gar popolnoma; ganz und gar nicht nikakor ne

gâter [gɑte] verbe transitif (po)kvariti (tudi figuré); poškodovati, u-, za-mazati, skaziti; figuré škodovati (quelque chose čemu); (otroka) razvajati, raznežiti

se gâter pokvariti se, postati slabši, poslabšati se, spriditi se; (pijače) postati plehek, postán
cette maison gâte le paysage ta hiša kvari pokrajino
gâter les affaires, les choses zavoziti stvari, zavoziti jo, figuré zapeljati voz v blato
gâter l'existence à quelqu'un komu življenje otežiti, zagreniti
gâter la joie, le plaisir de quelqu'un komu veselje, zabavo skvariti
gâter le marché, le métier skvariti kupčijo, cene zbijati ali kaziti, prepoceni delati, delati umazano konkurenco
sujet à se gâter (blago) hitro pokvarljiv
il est riche, ce qui ne gâte rien bogat je, kar je samo še prednost več
ça ne gâte rien to nič ne škodi, to nič ne de, to je še ena prednost več
le temps se gâte vreme se kvari, postaja slabše

gato moški spol maček; prebrisan žepar; premetenec; Madridčan; najstarejši učenec v razredu

gato de Angora angorska mačka
gato común domača mačka
gato montés divja mačka
andar buscando tres pies al gato prepir iz trte izviti
correr (ir, pasar) como gato por ascuas kot nor teči, da bi ušli nevarnosti
dar (vender) gato por liebre koga oslepariti
no hacer mal a un gato nikomur nič žalega storiti
lavarse a lo gato zaníkrno (kot maček) se umiti
llevar el gato al agua pogumno kljubovati nevarnosti
aquí hay gato encerrado tu nekaj ni v redu, za tem tiči nekaj
gato escaldado, del agua fría huye oparjen maček se še mrzle vode boji
el gato maullador nunca buen cazador (fig) kdor veliko govori, malo naredi
como perros y gatos kot pes in mačka, v večnem sovraštvu

Genaueres podrobnosti; nichts Genaueres nič podrobnejšega

gêne [žɛn] féminin zadrega, neprijetnost; ženiranost; mučnost, muka, težava, ovira; denarna stiska; prisiljenost

il est sans gêne on se prav nične ženira
n'ayez aucune gêne! Nič se ne ženirajte!
avoir de la gêne à avaler imeti težave pri požiranju
éprouver de la gêne biti v zadregi, ženirati se
être dans la gêne, (dans une grande) gêne biti v (hudi) (denarni) stiski
être sans gêne ne se ženirati, biti neprisiljen, ne se ozirati na druge
éprouver une gêne à respirer s težavo dihati
sentir de la gêne dans le genou čutiti bolečino v kolenu
ressentir une gêne intolérable začutiti neznosno bolečino
sa présence m'est une gêne njegova navzočnost mi je (prava) muka
sans-gêne masculin neprisiljenost, neženiranost; indiskretnost, nevljudnost, brezobzirnost; masculin brezobzirnež
(vieilli) mettre à la gêne spraviti v zadrego

gern

1. rad, sehr gern, zu gern zelo rad; für sein Leben gern nadvse rad; nicht gern nerad; gern haben imeti rad; es gern haben rad..., rad videti, da...

2. gern gesehen drag, ljub

3. lahko (du kannst das gern haben lahko obdržiš), zlahka (sich gern versprechen) zlahka se zmotiti gern geschehen! malenkost!; gern oder ungern/nicht hočeš nočeš; die können mich gern haben! z njimi nočem imeti nič!, naj me nekam pišejo!

Geschmack, der, (-/e/s, -e/ironisch: Geschmäcker) okus; Geschmack finden an : ich finde... všeč mi je; auf den Geschmack kommen priti na okus; einer Sache keinen Geschmack abgewinnen ne najti v čem nič dobrega; jeder nach seinem Geschmack vsak po svoje

get^*1 [get]

1. prehodni glagol
dobiti; pridobiti zaslužiti; vzeti, jemati; preskrbeti, nabaviti, omisliti si, kupiti; spraviti, spravljati (pridelke); doseči; ujeti; razumeti, naučiti se, doumeti; zvedeti; dati si narediti
ameriško, sleng razjeziti, razdražiti

2. neprehodni glagol
postati; priti, dospeti; napotiti se; navaditi se
ameriško, sleng popihati jo

to get acquainted seznaniti se
to get to be postati
to get better okrevati
to get the better of s.o. premagati koga
to get the best of s.th. najbolje opraviti
to get one's back up razjeziti se
to get the bullet (ali boot, sack, mitten) biti odpuščen
to get clear of znebiti, otresti se
sleng get cracking! loti se posla!
to get dressed obleči se
to get done dati si narediti
there's no getting around nič ne pomaga
to get drunk opijaniti se
to get a glimpse of bežno zagledati
to get even with s.o. obračunati s kom
to get one's eye in navaditi se, prilagoditi se
to get on a fair treat zelo dobro napredovati
sleng to get s.o.'s goat razjeziti, razdražiti koga
get you gone! proč od tod, izgini(te)!
to get the goods on s.o. dobiti dokaze proti komu
to get a grip of obvladati, premagati
sleng to get a big hand zelo ugajati, doživeti velik uspeh
to get the hang of s.th. razumeti, doumeti kaj
to have got to (z nedoločnikom) morati, biti prisiljen
to get by heart naučiti se na pamet
ameriško, sleng to get in Dutch with zameriti se komu
to get hold of polastiti se
pogovorno to get the kick out of s.th. uživati nad čim
to get to know spoznati
sleng to get left razočarati se, podleči
to get lost zgubiti se
to get to like vzljubiti
to get it (in the neck) biti grajan, kaznova
to get a move on pohiteti
to get married poročiti se
to get on s.o.'s nerves dražiti koga
to get nowhere nič ne doseči
to get possession of s.th. polastiti se česa
to get a sight of zagledati
to get the sow (ali pig) by the tail (ali ear), to get the wrong sow by the ear zmotiti se
to get over (ali round) s.o. pregovoriti koga
to get s.o. razumeti koga; imeti koga za norca
sleng to get the raspberry biti zasmehovan
sleng to get rattled zmesti se, postati živčen
to get ready pripraviti se
to get rid (ali quit) znebiti se
to get a rise out of s.o. razdražiti koga
to get one's second wind oddahniti si
to get one's shoes soled dati si podplatiti čevlje
to get to sleep zaspati
to get a slip pelin dobiti, biti zavrnjen
to get the start of s.o. prehiteti koga
to get there doseči uspeh
to get well ozdraveti
to get the wind of s.th. zvedeti, zavohati, zaslutiti kaj
figurativno to get the wind up prestrašiti se
to get to work lotiti se dela
to get the worst of the bargain zgubiti, biti premagan
to get s.o. wrong napačno koga razumeti
to get used to doing s.th. navaditi se česa
to get the upper hand of s.o. premagati koga

ghost [goust] samostalnik
duh, prikazen
figurativno senca, sled; pisatelj, ki piše v imenu drugega

not the ghost of a chance prav nič upanja
arhaično to give up (ali yield) the ghost izdihniti, umreti
as white as a ghost bel ko kreda
ghost town izumrlo, zapuščeno mesto
gledališče, sleng the ghost walks izplačujejo plače
to lay a ghost preganjati duha
to raise a ghost klicati duha

gíbati to move; to stir; to agitate

gíbati se to move, to be in motion; to stir, to bestir oneself; (hoditi) to walk, to take exercise
gíbati se med... in... to range from... to...
cene se gibljejo med 40.000 in 50.000 tolarji the prices range between 40,000 and 50,000 tolars
nič se ne gíbati to take no exercise
moral bi se (on) več gíbati na prostem he ought to take more open-air exercise
on se giblje v najboljši družbi he moves in the best society

give^*1 [giv]

1. prehodni glagol
da(ja)ti, darovati; izročiti, poda(ja)ti; dodeliti, podeliti
medicina okužiti, inficirati; plačati, povrniti; proizvajati; povzročiti, povzročati, zbuditi, zbujati; dovoliti, dopustiti; opisati, naslikati; posvetiti, posvečati se; sporočiti, povedati; žrtvovati; odreči se, opustiti; izreči sodbo (against)
donašati
pogovorno izdati

2. neprehodni glagol
dati; popustiti, popuščati, vdati se; (o cesti) peljati, voditi (into, on, on to)
(o oknu) gledati (on, on to, upon na)
biti prožen

to give o.s. airs dajati si videz, šopiriti se
to give it against s.o. odločiti se na škodo drugega
to give attention to paziti na
to give a bird izžvižgati
to give birth to roditi; figurativno povzročiti
to give chase zasledovati, loviti
to give a cry vzklikniti
to give credit zaupati, verjeti
to give into custody izročiti policiji
to give a damn for prav nič ne marati
to give a decision odločiti zadevo
to give s.o. his due dati komu, kar mu gre
to give ear to poslušati, uslišati
to give evidence pričati
to give the gate odpustiti iz službe
to give the go-by ne upoštevati, prezirati
to give a good account of o.s. dobro se izkazati
ameriško to give as good as one gets poplačati enako z enakim
to give ground umakniti se
to give a guess ugibati
to give it to s.o. grajati, dati komu popra
to give judgement (ali sentence) izreči sodbo
to give a jump poskočiti
to give to know sporočiti
to give a laugh zasmejati se
figurativno to give a lift pomagati; ameriško vzeti s seboj (v vozilo)
to give one's love (ali regards) dati koga pozdraviti
to give a look pogledati
it's a matter of give and take roka roko umiva
to give o.s. (ali one's mind) to s.th. posvetiti se čemu
to give notice sporočiti; dati odpoved (iz službe)
to give place umakniti se
to give one's respects to s.o. priporočiti se komu
to give a ring poklicati po telefonu
to give rise to povzročiti; zbuditi željo
to give a Roland for an Oliver vrniti milo za drago
to give the sack to s.o. odpustiti koga
pogovorno to give the show away izdati skrivnost
to give the slip izmuzniti se
to give a start planiti
to give it straight to s.o. naravnost komu povedati
to give thanks zahvaliti se
to give the sack (ali boot, mitten) odpustiti iz službe
to give tit for tat enako z enakim poplačati
to give tongue (ali voice) oglasiti se; zalajati
to give trouble povzročati sitnosti
to give o.s. trouble potruditi se
to give s.o. to understand dati komu razumeti
to give vent dati si duška

glabrētum -ī, n (glaber) golina, goličava, goljava, golotina, pleha(va) = kraj, kjer noče nič rasti: COL.

glisser [glise] verbe intransitif drseti, drčati, polzeti, spodrsniti; drsati se; iti prek česa; zdrkniti; verbe transitif vtakniti (dans v); (počasi) potisniti, poriniti

se glisser priplaziti se, prikrasti se
le pied m'a glissé spodrsnilo mi je
glisser des mains, glisser entre les doigts de quelqu'un izmuzniti se komu iz rok
glisser sur (l'esprit) de quelqu'un ne napraviti velikega vtisa na koga, ne zanimati koga
on peut lui dire n'importe quoi, ça glisse lahko mu rečeš, kar hočeš, nič se ga ne prime
glisser quelque chose dans la main de quelqu'un komu kaj v roko spustiti
glisser quelque chose à l'oreille de quelqu'un komu kaj prišepetati na uho
glisser un secret à quelqu'un komu skrivaj sporočiti skrivnost
les reproches glissent sur lui očitki mu ne gredo do živega, se ga ne primejo
glissons là-dessus pojdimo prek tega! pustimo to!
il s'est glissé une erreur dans les calculs pomota se je prikradla v računanje

godere^* v. intr. (pres. gōdo)

1. biti srečen, veseliti se, radovati se, uživati:
godo di vedervi in buona salute vesel sem, da vas vidim zdrave
godere della compagnia di qcn. uživati v družbi nekoga
prendere, pigliare a godere qcn. ponorčevati se iz koga, privoščiti si koga
PREGOVORI: chi si contenta gode preg. z malim zadovoljnemu nič ne manjka

2. imeti prednost, korist:
la città gode di un magnifico panorama mesto ima prekrasen razgled

3. uživati:
godere a mangiare bene uživati v dobri jedi; popivati, veseljačiti