Franja

levíca (-e) f

1. (mano) sinistra, braccio sinistro, šport. sinistro:
bibl. naj ne ve levica, kaj dela desnica non sappia la sinistra quel che fa la destra
iron. desnica ne ve, kaj dela levica si lavora in modo scombinato

2. polit. sinistra

licentia -ae, f (licet)

1. svoboda (da sme človek ravnati po svoji volji), prostost, neomejenost, dovoljenje, dovolilo: Hercules istum infelicet cum sua licentia Pl., l. libertasque vivendi Ci., licentiam dare, permittere Ci. dovoliti (dovoljevati), (do)pustiti ((do)puščati), pueris non omnem ludendi licentiam damus Ci., tantum licentiae dabat gloria Ci., vide, ne quid licentiae nobis tua liberalitas det Ci., nobis nostra Academia magnam licentiam dat, ut id nostro iure liceat defendere Ci., magnis et divinis bonis hanc licentiam (predpravico, posebno pravico) assequebantur Ci., quantam habent ad maledicendum licentiam Ci., cum iste (sc. Verres) calumniae licentiam suā auctoritate ostendisset Ci. čeprav je bil s svojo izjavo namignil, da naj bo kovarstvo zoper njega neomejeno, itaque in iis est perniciosus error, qui existimant libidinum peccatorumque omnium patere in amicitia licentiam Ci. da odpira prijateljstvo svobodno pot do vseh slasti in pregreh, usi superiorum temporum atque itinerum licentiā C., quo (sc. milites) ex tanta victoria licentiam sibi assumpsissent Auct. b. Afr., penes unum necis civium et vitae licentia S. neomejena oblast nad življenjem in smrtjo, datam et absolvendi licentiam T., licentiam omnem passim lasciviendi permittebat militibus Suet.

2. svoboda (svobodnost) v mišljenju in ravnanju, samohotnost, samovoljnost, samovolja, svojevoljnost: a Democrito haec licentia Ci., numquam ad unum tanta pervenisset licentia Ci., alicuius licentiae resistere Ci., o licentiam iocularem! Ci., tantum licentiae sumpsisse, ut … L., fecunda vatum l. O., l. fortunae Sen. ph. dobra ali slaba volja, trma, per intercalandi licentiam Suet.; poseb. svoboda, prostost v govorniškem in pesniškem izražanju, opisovanju: superfluentes iuvenili quadam dicendi impunitate et licentia Ci., prisca fere ac vetusta, quae sunt poëtarum licentiae liberiora quam nostrae Ci., homo ad scribendi licentiam liber Ci., l. verborum Ci., figurarum Q., poëtica Lact.; od tod kot ret. figura govorna svoboda, svoboden govor, svoboščina (= gr. παρρησία): Corn. (4, 48).

3. razuzdanost, razvratnost, razbrzdanost, samopašnost, samopaštvo, prostopašnost, nezmernost, (pre)drznost, objestnost, (starejše) prešernost: deteriores omnes summus licentiā Ter., quem (sc. Milonem) si (sc. Clodius) vicisset, habiturus esset impunitatem et licentiam sempiternam Ci., eandem istius … licentiam libidinemque fuisse cognoscite Ci., comprimere homi num licentiam Ci., licentia arrogantiaque C., nocturni temporis l. C. razuzdanost, ki jo nočni čas še pospešuje, Alexandrina vita et licentia C. razuzdano življenje v Aleksandriji, licentiam temporum intercludere C. narediti konec, ustaviti, omejiti, zajeziti, illa phalanx Alexandri Magni … inveteratā cum gloriā tum etiam licentiā non parēre se ducibus, sed imperare postulabat N. zaradi neukrotljivosti, upornosti, de civium in nobiles licentia crudelitateque N. o brezobzirnosti, l. militum N. ali militaris Auct. b. Afr., ad coërcendam militarem licentiam T., indomitam audeat refrenare licentiam H., effusa l. L., l. oratorum T. prešernost, crescente licentiā Iust.; metaf. o neosebnih subj.: magna gladiorum est licentia Ci. ep., l. cupiditatum Ci., inmensa licentia ponti O. razbrzdano, razburkano, brezmejno morje (valovje), l. vocis et linguae L. predrznost v glasu in govoru, l. verborum Cu. (pre)drzen jezik.

4. pooseb. Licentia -ae, f Licéncija = Lahkomiselnost, boginja lahkomiselnosti (= Ὕβρις): templum Licentiae Ci., lasciva Licentia H.

linter (tudi lunter in lynter) -tris, abl. sg. -e, gen. pl. -trium, f (ker se orodje pogosto imenuje po drevesih, iz lesa katerih je izdelano, bi bila ta beseda lahko sor. z gr. ἐλάτη [iz + *ln̥ta] smreka in s stvnem. linta = nem. Linde; prim. lentus)

1. majhno plovilo, čoln(ič), ladjica, barčica, splav ipd.: vehi lintribus Varr., repente lintribus in eam insulam materiem … convexit Ci., id (sc. flumen) Helvetii ratibus ac lintribus iunctis transibant C., ingens coacta vis navium est lintriumque L.; preg. (pren.): loqui in luntre C. ap. Ci. med govorjenjem se gugati (zibati), in liquida nat tibi linter aqua Tib. = zdaj je tvoja priložnost, zdaj imaš priložnost, naviget hinc aliā iam mihi linter aquā O. zdaj naj moj čoln že pluje po drugi vodi = zdaj hočem preiti k čemu drugemu (tj. zdaj hočem začeti kaj novega, novo knjigo). Soobl. lintris -is, f: Sid.

2. metaf. čoln(ičk)asta posoda, korito, kadúnja, nečke, banjica: Ca., arator … cavat arbore lintres V., mihi servabit plenis in lintribus uvas Tib.

Opomba: Linter m: Vell., exiguus l. Tib.

livreja samostalnik
1. pogosto v leposlovju (uniforma) ▸ libéria, személyzet díszes egyenruhájaVratar v hotelski livreji ju je spoštljivo pozdravil in jima odprl vrata. ▸ A szálloda libériájába öltözött portás tiszteletteljesen köszöntötte őket és kinyitotta előttük az ajtót.
Oprijete črne majice in hlače so dopolnjene z belimi in z motivi delov človeškega telesa poslikanimi livrejami. ▸ A szűk fekete ingeket és nadrágokat fehér, emberi testrészek motívumaival díszített libériák egészítették ki.

2. (o dizajnu in barvah) ▸ arculat, fényezés
Renault bo šele leta 2002 na Benettonove dirkalnike pritisnil svojo značko in jih prebarval v svojo livrejo. ▸ A Renault a Benetton versenyautót csak 2002-ben jelölte meg a saját emblémájával és fényezte át a saját színeire.
Ponudba je upoštevala nekatere zahteve ministrstva italijanske vlade, zato naj bi imela družba v prihodnje avtonomno vlogo, italijansko identiteto, svojo znamko, logo in livrejo. ▸ Az ajánlat figyelembe vette az olasz kormány minisztériumának előírásait, ezért a vállalat a jövőben önálló szerepet, olasz identitást, saját márkát, logót és arculatot kap.

lízati (lížem)

A) imperf. ➞ polizati

1. leccare:
mačka liže mladiče la gatta lecca i gattini
lizati sladoled leccare un gelato

2. pejor. sbaciucchiare

3. pren. lambire:
ogenj že liže streho il fuoco sta lambendo il tetto

4. (švigati, plapolati) vampeggiare, fiammeggiare, guizzare
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
sonce liže zadnje krpe snega il sole scioglie le ultime pezze di neve
pren. lizati pete, roke komu leccare i piedi a qcn., adulare qcn.; vulg. leccare il culo a qcn.
boj se tistega, ki spredaj liže, zadaj praska guardati dagli ipocriti, dai leccapiedi

B) lízati se (lížem se) imperf. refl.

1. leccarsi

2. sbaciucchiarsi; pog.
vsak naj se liže ven, kakor se more si salvi chi può

llevar nositi, nesti, prinesti, privesti; odvzeti, odvesti; voditi, peljati; poslati, odpraviti; pobirati (davke); prispevati; vreči (dobiček); prehiteti, prekositi; imeti (v posesti); doseči; prenašati, izdržati; prevzeti (obveznost); kupiti

llevar adelante, llevar a cabo doseči
llevar el agua a su molino le zase skrbeti, le nase misliti
llevo tres años a Juan tri leta sem starejši kot Ivan
llevar (con) bien dobro prenašati
llevar en la cabeza nameravati
me lleva la cabeza za glavo je večji od mene
no llevar buen camino ne biti na pravi poti
¿a dónde lleva esta calle? kam pelje ta cesta?
llevar la casa voditi hišo, gospodariti, gospodinjiti
llevar el compás takt udarjati
llevar consigo s seboj imeti
llevar la contraria a alg. komu odkrito ugovarjati
llevar cuenta(s) voditi račune
llevar a cuestas na hrbtu nositi; nekaj prevzeti
llevar detrás za seboj pustiti
llevar a efecto izvesti, izvršiti
llevar los gastos oporekati stroškom
llevar los libros, llevar la contabilidad voditi knjige, voditi knjigovodstvo
llevar luto žalno obleko nositi
llevar lo mejor zelo dobro odrezati
llevar la palabra besedo imeti (voditi)
llevar parte (de) udeležiti se
llevar lo peor slabo odrezati
llevarlas de perder neuspeh imeti, ne uspeti
el tren lleva retraso vlak ima zamudo
llevar y traer sem in tja nositi, nadlegovati; opravljati, v zobe koga spraviti
no lleva traza de acabar ni videti konca
llevo 4 obdržim 4, 4 ostane (pri računanju)
no llevamos este artículo ne držimo tega artikla
llevarlas bien (mal) con alg. dobro (slabo) s kom shajati
V. lo lleva demasiado lejos predaleč greste
¿cuánto me lleva V.? koliko mi računate?
he llevado la noche en vela noč sem prebil brez spanja
lo llevo estudiado todo vse sem preštudiral
lo llevo muy atrasado zelo sem v zaostanku s tem
llevo los minutos contados zelo se mi mudi
llevo gastadas 50 pesetas doslej sem potrošil 50 peset
llevar puesto el sombrero imeti klobuk na glavi
llevo 30 años estudiando študiram že 30 let
llevar al mercado prinesti na trg (tržišče)
llevar a la puerta spremiti do vrat
llevar a la práctica uresničiti, izvesti
llevar a la prisión v ječo zapreti
llevar a mal zameriti
llevar de la mano za roko voditi
llevar por las narices za nos voditi
llevar (sobre sí) imeti na sebi, nositi (obleko)
llevarse (ali llevarlas) bien dobro se razumeti
llevarse el día ves dan preživeti (en v, z)
llevarse la victoria zmagati
eso se lleva todo mi dinero to mi požre ves denar
ya no se lleva (to) ni več v modi
¿se (lo) lleva V. todo? boste vse (to) vzeli s seboj?
se lo llevó el aire (el diablo) vse je šlo po vodi
¡el diablo se lo lleve! vrag naj ga vzame!

lobirati glagol
(o načrtnem vplivanju) ▸ lobbizikNekateri naj bi odkrito lobirali za določene dobavitelje. ▸ Egyesek állítólag nyíltan lobbiznak bizonyos beszállítók érdekében.
V času sprejemanja proračuna ali pri sprejemanju posameznih zakonov lobirajo v prid lastnim interesom. ▸ A költségvetés vagy az adott törvények elfogadásakor a saját érdekeikért lobbiznak.

lohnen plačevati, nagrajevati; (die Mühe, den Aufwand wert sein) izplačati se, obrestovati se; figurativ povrniti, Gott lohne es Ihnen naj vam bog/Bog povrne; Übel lohnen povrniti (dobro) z zlom

look² [luk]

1. neprehodni glagol
gledati, pogledati, motriti, ogledovati (at)
pogovorno strmeti, čuditi se; biti videti, zdeti se; kazati (to, towards na kaj)
figurativno obrniti, nameriti, usmeriti (pogled, pozornost; at)
paziti (to na)
skrbeti (that da)
gledati (that da how kako)
upati, pričakovati; gledati na, biti obrnjen proti (to, towards)

2. prehodni glagol
gledati, pogledati, (s pogledom) izraziti

look here! poglej, poslušaj!
don't look like that ne glej tako, ne delaj takega obraza
look before you glej pred sebe
look and see sam poglej, sam se prepričaj
look you! pomisli!, pazi!, glej!
it looks promising videti je obetajoče
things look bad for him slabo mu kaže
he looks it videti je tak
it looks as if (ali as though) videti je, ko da bi
to look alive podvizati se
to look askance po strani gledati
to look o.s. again popraviti se (po bolezni itd.)
she does not look her age ne kaže svojih let
to look one's best pokazati se v najboljši luči
to look black (at s.o.) biti videti jezen (mrko koga gledati)
to look blue biti videti otožen, nesrečen
to look back nazaj pogledati, pomisliti na
he looks as if butter wouldn't melt in his mouth videti je, ko da ne bi znal do pet šteti
to look compassion at s.o. sočutno koga gledati
a cat may look at a king še mačka lahko pogleda kralja
to look daggers at s.o. z očmi koga prebadati
to look s.o. in the eyes gledati komu v oči
to look in the face pogledati čemu v obraz, videti kaj v pravi luči
to look death in the face gledati smrti v oči
to look a gift horse in the mouth; ali to look a horse trade in the tushes gledati podarjenemu konju na zobe
let him look at home naj pometa pred svojim pragom
to look like biti videti kot, biti podoben
he looks like my brother podoben je mojemu bratu
it looks like snow kaže na sneg
he looks like winning kaže, da bo zmagal
I look to live many years here pričakujem, da bom dolgo živel tukaj
to look one's last at s.o. zadnjič koga pogledati
look before you leap ne prenagli se, dobro premisli preden kaj storiš
to look round ogledati si
to look on the dark side of things biti črnogled
to look on the sunny side of things biti optimističen
to look sharp (with) pohiteti, podvizati se (s čim)
to look small pokazati se v slabi luči, napraviti slab vtis
to stop to look at a fence obotavljati se (kadar te čaka kaj neprijetnega)
to look one's thanks zahvaljevati se z očmi

lótiti se commencer à, se mettre à, entreprendre, s'attaquer à, mettre la main à la pâte ; (napasti) attaquer quelqu'un ali quelque chose, s'attaquer à quelqu'un; saisir, s'emparer de; aborder

lotiti se dela se mettre à l'œuvre (ali à l'ouvrage, à la besogne)
strah se ga je lotil la peur le saisit, il fut saisi de peur (ali de frayeur)
bolezen se ga je lotila il fut atteint (ali touché) par une maladie, il attrapa une maladie
kako naj se tega lotim? comment dois-je m'y prendre?, comment faut-il que je m'y prenne?

lucror -ārī -ātus sum (lucrum)

1. (pri)dobi(va)ti, dobiček ustvariti (ustvarjati), dobiček imeti, na dobičku biti pri čem, doseči (dosegati) kaj: Icti., Lact., omne stipendium l. Ci., auri pondo decem l. Ci., locupletes suum perdunt, debitores lucrantur Ci., plus mendacio atque etiam periurio lucrabatur Suet., ex annonae quoque caritate lucranti[a] adcrevit invidia Suet., lucrantium suspecta vox Suet. dobičkarjev; occ. (pri)varčevati, prihraniti (prihranjevati): salis lucrandi occasio Plin.

2. metaf. pridobi(va)ti si, zadobi(va)ti, doseči (dosegati) kaj: lucretur indicia veteris infamine Ci. naj mu bodo v dobiček = zamolčati jih hočem, nočem jih navesti, domitā nomen ab Africa lucratus H., quonam usque moram lucrabere fati? Stat., ne peregrinus poenas dissoluti regulis matrimonii lucraretur Amm. da ne bi tujec brez kazni užival sadov kraljeve ločitve (razporoke); z dvojnim acc.: lucratus est eum inimicum Vulg. naredil si ga je za sovražnika, nakopal si je njegovo sovraštvo.

lúč (-í) f

1. luce:
luč brli, gori, migota, sveti, ugasne la luce arde fioca, arde, tremola, splende, si spegne
pogasiti, ugasniti, upihniti luč spegnere la luce
prižgati, zastreti luč accendere, schermare la luce
neonske, plinske luči luci al neon, a gas
signalne luči luci segnaletiche
avt. dolge, kratke, parkirne luči luci abbaglianti, di profondità, di posizione
stikalo za luč interruttore della luce
rel. večna luč naj mu sveti e splenda a lui la luce perpetua

2. (priprava, svetilka) luce, lampada:
namizna, stoječa, stropna luč lampada da tavolo, a stelo, da soffitto (plafoniera)

3. pog. (električna napeljava) luce (elettrica), corrente

4. (svetloba) luce:
dnevna, jutranja luč luce mattutina, da giorno
sončna luč luce solare, del sole
bleda, močna luč luce fioca, forte
mehka (topla), ostra, slepeča luč luce calda, aspra, abbagliante

5. pren. redko lume:
on ni kaka posebna luč non è proprio un lume

6. pren. (poudarja pomen samostalnika) luce; fiaccola:
luč resnice la luce della libertà
luč omike, razuma la luce della civiltà, della ragione

7. pren.
predstaviti se v najboljši luči fare un figurone
pokazati se v pravi luči mostrarsi nella vera luce
metati slabo, nelepo luč na koga gettare una luce cattiva su qcn.
gledati, videti v lepi, rožnati luči vedere tutto roseo
prikazovati koga v črni luči dipingere a tinte fosche
ne bo dolgo, ko mu bodo luč držali è moribondo
iti z luči togliersi dalla luce
človek, ki ga je treba z lučjo (pri belem dnevu) iskati uno da cercare col lanternino
star. rel. zvoniti večno luč suonare l'avemaria
prižgati zeleno luč za dare via libera a (un'iniziativa)
zagledati luč sveta venire alla luce
prinesti nekaj luči v problem fare un po' di luce
plesati okoli ženske kot vešče okrog luči girare attorno a una ragazza come falene
filoz. naravna luč luce naturale
rel. večna luč lampada perpetua
navt. navigacijske luči segnalazioni luminose
gled. odrske luči luci della ribalta
avt. zavorne luči luci d'arresto
zelena, rdeča luč luce verde, rossa
utripajoča luč luce intermittente

lupus -ī, m (iz *lúqu̯os, indoev. *u̯l̥ku̯uo- [po drugi razlagi iz indoev. kor. *u̯el-, razširjenega v *u̯lēq- vleči, (raz)trgati, torej volk (*u̯l̥-qu̯-) divja zver, ki trga; gl. lacer, vellō in voltur]; prim. gr. λύκος [iz *Ƒλύκος] = sab. lupus = sl. volk = hr. vûk = let. vìlks = got. wulfs = stvnem. wolf = nem. Wolf)

1. volk, Marsu posvečena žival: Martius l. V., Martiales lupi H., lupi barba H. (pesn. = volčji gobec) = lupi rostrum Plin., lupi raptores V. ali rapaces H., Lact., simulacra luporum L. kipi volkulje z njenimi mladiči, lupi habitus Ambr. volčja podoba, lupus femina (lupa) Enn. fr., Varr. volkulja; pren.: adiciens numquam defuturos raptores Italicae libertatis lupos nisi silva in quam refugere solerent esset excisa Vell. Po Plin. so starodavniki menili, da je škodljivo in pogubno videti volka (enako kot pri nas praznoverneži trdijo o zajcih, mačkah in starkah) ter da človek onemi, če ga volk prej vidi kot on volka; od tod: vox quoque Moerim iam fugit ipsa; lupi Moerim videre priore V. (Ecl. 9, 51). Preg.
a) lupus in fabula Ter., Ci. ep., Serv. volk pride, če se govori o njem = mi o volku, volk na vrata (o človeku, ki se pojavi, kadar govorimo o njem; prim: eccum tibi lupum in sermone Pl.).
b) lupum auribus tenere Ter., Suet. (prim. gr. λύκον τῶν ὤτων ἔχειν) volka za ušesa držati = v veliki zadregi biti, ne vedeti ne naprej ne nazaj, ne vedeti ne kod ne kam.
c) hac urget lupus, hac canis H. = v kleščah, med kladivom in nakovalom biti.
d) ovem lupo committere Ter., Ci. ovco zaupati volku = dati kozliče volku pasti, kozla (kravo) v zelnik spustiti (prim.: o praeclarum custodem ovium, ut aiunt, lupum Ci. in gr. λύκος ποιμήν).
e) cautus metuit foveam lupus H. = kogar je kača pičila, se boji zvite vrvi (prim.: gr. οὐκ αὖϑις ἀλώπηξ ἁλώσεται).
f) lupus non curat numerum (sc. ovium) V. volk požre ovce, tudi če so preštete.
g) lupus ultro fugiat oves V. volk naj se svojevoljno izogne ovcam = nemogoče naj bo mogoče.
h) lupo agnum eripere Pl. volku iztrgati ovco (o zelo težki stvari).
i) lupus est homo homini Pl. človek je človeku volk = ne zaupaj tistemu, ki ga ne poznaš. — Starodavniki so poznali tudi zgodbo o volkodlaku: ambiguus lupus O. človek, ki se lahko spremeni v volka.

2. metaf.
a) šalj. kot m. k subst. lupa (blodnica) blodnik, hotnik, razuzdanec, razvratnež, pohotnež, vlačugar: Nov. fr.
b) (zaradi požrešnosti) α) požrešna morska riba luben, brancin: Lab. fr., Varr. ap. Plin., Col., Mart., Macr., l. Tiberinus H. β) nek mehkužec, „volčji pajek“: Plin. (11, 80).

3. meton.
a) volčje žvale, volčja brzda (= lupata frena; gl. lupātus 3): Stat. (Achill. 1, 281), equus … duros accipit ore lupos O.
b) grebljica, maček = sidro, kljuka, vlečni kavelj, kavelj „zagrabnik“: lupi ferrei L.
c) ročna pilica (žagica): Pall.
d) bot. hmelj (Humulus lupulus Linn.): Plin. (21, 86). — Lupus -ī, m Lúpus = Volk, priimek več rimskih rodov (prim. srbsko ime Vuk).

mactō -āre -āvī -ātum (indoev. kor. *mēgh- z različnima pomenoma: a) (za)klati; prim. got. mēki, mēkeis meč (sl. meč je iz ger. prevzeta beseda). b) razveseljevati, častiti, slaviti; prim. mactus)

I.

1. (kako živinče komu v dar) (za)klati, žrtvovati, posvetiti (posvečevati): Ca., Varr. ap. Non., Lucr., iuvencos, bidentes V., caprum O., mactata hostia H., meritos aris mactavit honores: taurum Neptuno … nigram Hiemi pecudem, Zephyris felicibus albam V.

2. (koga kot žrtev v proslavitev koga) usmrtiti, žrtvovati, posvetiti (posvečevati): quorum ego furori nisi cessissem, in Catilinae busto vobis ducibus mactatus essem Ci., hostium legiones Telluri ac dis manibus mactandas dabo L., perfidas et ruptores pacis Ultioni et Gloriae mactandus T., eos se Orco mactare Iunius dictitans L., placet Achilleos mactata Polyxena manes O., mactanda virgo est Thessali busto ducis trecenti ex dediticiis ad aram divo Iulio exstructam hostiarum more mactati Suet.; od tod sploh (za)klati, poklati, ubi(ja)ti, pobi(ja)ti, (po)moriti: Mart., haec dextra Lernam taetra mactata excetra pacavit? Ci. (po Sofoklu), hic mactat Ladona Pheretaque Demodocumque V.; metaf. ugonobiti (ugonabljati), pogubiti (pogubljati), uničiti (uničevati): Flaccum civitatis testimonio Ci. za vsako ceno (naj velja, kar hoče) obsoditi, ius civitatis illo supplicio Ci. ukiniti, izničiti, razveljaviti, castra mactabo in mare Acc. ap. Non. pahniti v morje.

3. prizade(va)ti komu kaj (hudega), kaznovati koga s čim: Acc. ap. Non., Afr. ap. Non., Enn. ap. Non., Lact., aliquem infortunio, damno Kom., hostes patriae aeternis suppliciis Ci., ius civitatis eo supplicio Ci., Sp. Cassium morte Ci. —

II.

1. povelič(ev)ati, proslaviti (proslavljati), (po)častiti, obdariti, obdarovati (obdarjati) koga s čim, podariti (podarjati) komu kaj: magno mactatus triumpho Enn. ap. Serv., macta virtutem patris Acc. ap. Non., paterā Nestorem mactavit aureā Acc. ap. Non., eosque privatos qui efficiant ne quid inter privatum et magistratum differat, efferunt laudibus [et] mactant honoribus Ci., laeto mactasti lacte Latinas Ci.

2. occ. (kako božanstvo z darom, daritvijo, žrtvijo) povelič(ev)ati, (po)častiti, pomiriti (pomirjati): Arn., puerorum extis deos manes Ci.

Opomba: Mactassint (star.) = mactaverint: Afr. ap. Non., Enn. ap. Non.

magari

A) inter. še kako, bogdaj; seveda, kajpada:
Vengo con te? - Magari ! Ali naj grem s tabo? - Kajpada!

B) cong. ko bi le, bogdaj da:
magari fosse vero! ko bi le bilo res!

C) avv.

1. morda, verjetno

2. celo:
magari sarebbe capace di pretendere di esser pagato bil bi celo sposoben zahtevati plačilo

maja prislov
(v mesecu maju) ▸ májusbanNaslednje evropske volitve bodo predvidoma maja prihodnje leto. ▸ A következő európai választások előreláthatólag a jövő év májusában lesznek.
Film naj bi na filmska platna prišel maja 2016. ▸ A film várhatóan 2016 májusában érkezik meg a filmvásznakra.

mal slabo; komaj, malo; zmotno, napačno

mal aconsejado slabo svetovan
mal avisado nepreudaren
mal hecho grd, pokvečen
¡mal hecho! to ni prav storjeno
mal nombre vzdevek
mal de su grado proti svoji volji
mal que bien tako, tako; srednje
mal que le pese naj mu je všeč ali ne; proti njegovi volji
(de) mal a mal, por mal s silo
a mal andar v najslabšem primeru
a mal dar najmanj, vsaj
de mal en peor vedno slabše, vedno hujše
¡mal rayo! presneto!
¡menos mal! da le ni hujšega!
mal se te conoce malo (komaj) se ti vidi
decir mal de alg. obrekovati koga
echar a mal zaničevati, zameriti, zapraviti
(él) está mal slabo mu kaže
no está mal ni slabo
estar mal con alg. biti v sovraštvu z
hacer mal komu škodovati
no hacer mal a un gato nikomur lasu ne skriviti
llevar (tomar) a mal zameriti, za zlo vzeti
poner en mal (con) koga očrniti (pri)
salir mal ne uspeti, spodleteti
haces mal, espera otro tal vsaka krivica na svetu se maščuje

mala antanta stalna zveza
zgodovina (politična zveza) ▸ kisantant
Najbolj značilna je bila mala antanta, zveza med Jugoslavijo, Češkoslovaško in Romunijo, ki naj bi preprečila morebitno obnovitev habsburške države. ▸ A legismertebb a kisantant volt, szövetség Jugoszlávia, Csehszlovákia és Románia között, amelynek célja a Habsburg-állam esetleges visszaállításának megakadályozása volt.

maldito zloben, malopriden, preklet

maldita la cosa que entiende prav nič(tega) ne razume
valer para maldita la cosa za nobeno rabo ne biti
¡maldita la gracia! lepo presenečenje! ta je pa lepa!
le hacen maldito el caso noben pes ga ne pogleda!
¡maldito si lo sé! naj me vrag vzame, če to vem!
¡maldita sea! prekleto!
el Maldito zlodej, vrag, hudič

malus samostalnik
1. finance (znižanje zneska pokojnine) ▸ malus [nyugdíjcsökkentés] ▸ málusz [nyugdíjcsökkentés]Za upokojitev pred 65. letom so predvideni malusi. ▸ A 65. életév előtti nyugdíjba vonulást malusok terhelik.

2. zavarovalništvo (doplačilo pri premiji za avtomobilsko zavarovanje) ▸ malus [pótdíj] ▸ díjtöbbletKo v zavarovalnem letu uveljavljate škodo, izgubite bonus oziroma dobite malus. ▸ Amikor egy biztosítási évben kártérítést igényel, akkor elveszti bónuszfokozatát, illetve önt díjtöbblet terheli.
Od leta 2010 naj bi malus 25 evrov veljal že za avtomobile z izpusti od 160 gramov naprej. ▸ 2010-től már a legalább 160 gramm káros anyagot kibocsátó gépkocsikra is 25 eurós malus vonatkozna.