Franja

cvjètati -ām (ijek.), cvètati -ām (ek.)
1. cvesti, cveteti: drvo cvjeta; trgovina cvjeta
2. vino cvjeta na vinu se dela bersa
3. voda cvjeta nad vodo plešejo muhe enodnevnice; ne cvjetaju mu ruže sreča mu ni mila

Cynopolis -is, f (Κυνόπολις) Kinopola,

1. egiptovsko mesto v delti: Plin. Od tod Cynopolītēs nomos Kinopolski okraj, poimenovan po tem mestu: Plin.

2. mesto na nekem otoku nad Memfido: Plin.

čekan samostalnik
1. pogosto v množini (zob pri živalih) približek prevedka ▸ fog [állatfog]Stal je nad svojim plenom in odprl gobec, da je razgalil čekane. ▸ kontrastivno zanimivo Állt a zsákmányánál és eltátotta a pofáját, kivillantva az agyarait.
Medvedka se je zakadila v Petra, čekane je zasadila v njegovo nogo. ▸ A medve rárontott Péterre és a fogait a fiú lábába mélyesztette.

2. (podaljšani podočniki pri živalih) ▸ agyar, fog

čep|eti [é] (-im)

1. kauern; hocken

2. figurativno (sedeti) hocken, (tičati) stecken
čepeti doma in der Stube hocken/ zu Hause stecken
čepeti komu za vratom (pestiti koga) auf der Pelle sitzen
čepeti nad knjigami/akti Bücher/Akten wälzen
čepeti skupaj zusammenstecken, zusammenhocken

črt|a ženski spol (-e …)

1. daljša ravna, kriva: die Linie (črtkana gestrichelte, pikčasta gepunktete, ravna gerade); -linie (nazobčana Zackenlinie, glasba notna Notenlinie, ob robu Randlinie, pomožna Hilfslinie, prečna Querlinie, polna Volllinie, spiralna Spirallinie, točkasta Punktlinie, vijugasta Schlangenlinie; črkovna Schriftlinie); v prometu: (dvojna Doppellinie/doppelte Sperrlinie, neprekinjena bela durchgezogene weiße Linie/Sperrlinie, prekinjena Ordnungslinie/Leitlinie, stop Haltlinie)
peljati do črte pregleda nad križiščem bis zur Sichtlinie vorfahren
šport (bočna Seitenlinie, ciljna Ziellinie, golova die Torlinie; mejna igrišča Fehllinie, napadalna Angriffslinie, osnovna Grundlinie, prostega meta Freiwurflinie, servirna Aufschlaglinie, srednja Mittellinie, startna Startlinie, stranska Seitenlinie, vzdolžna Seitenlinie, za podajo žoge Angabelinie)
šport sodnik pri črti der Linienrichter/Grundlinienrichter
geografija (demarkacijska Demarkationslinie, ločnica Trennlinie, markacijska Markierungslinie, mejna Grenzlinie, mejna parcele ipd. Begrenzungslinie, obalna Küstenlinie/Uferlinie, vidna Gesichtslinie, zračna Luftlinie); vojska (bojna Gefechtslinie/Kampflinie, čelna Endlinie, premirja Waffenstillstandslinie, strelska Feuerlinie/[Schußlinie] Schusslinie, utrdbena Befestigungslinie, začetna Ausgangslinie)
v prvi bojni črti in forderster Front/in vorderster Linie
(kotirna Maßlinie, nivojska Niveaulinie, tehnika plaščna Mantellinie, fizika spektralna Spektrallinie, gradbeništvo, arhitektura stavbna Baufluchtlinie, šivna Nahtlinie, pomorstvo tovorna Ladelinie, tovorna vodna Tiefladelinie, vodna Wasserlinie); na roki: (na dlani Handlinie, spodnja Fußlinie, srčna Herzlinie, usode Schicksalslinie, življenjska Lebenslinie)
prema črta gerade Linie/ die Gerade
prečna črta die Schraffe
figurativno na vsej črti auf der ganzen Linie

2. krajša ravna, kriva; merilna: der Strich, -strich (ločilna Trennstrich, na veki Lidstrich, navzdolnja Abstrich, na koncu/pod računom [Schlußstrich] Schlussstrich, poševna Schrägstrich, prečna Querstrich, matematika ulomkova Bruchstrich)
barva črte die Strichfarbe
pod črto unter dem Strich
potegniti črto pod einen Strich machen/ziehen, den [Schlußstrich] Schlussstrich ziehen
figurativno povleči črto ločnico einen Trennungsstrich ziehen/machen
figurativno napraviti/narediti črto čez X einen Strich durch X machen

3. širša: der Streifen; na obleki: der Streifen, tanka prečna: die Ringel; na grbu ipd.: der Balken; (proge) die Bänderung
narediti črte streifen

4. (poteza) obraza, značajska, opisa: der Zug
v grobih črtah opisati ipd.: in großen/groben Zügen/in den Hauptzügen

5. na nogavici: die Naht

čúti² (-újem) imperf. (bedeti)

1. essere sveglio, desto; vegliare:
spiš ali čuješ? dormi o sei desto?
čuti ob postelji (med boleznijo) vegliare al capezzale del malato
čuti pri mrliču vegliare un morto

2. knjiž. (posvečati skrb)
čuti nad kom, čim avere cura di, occuparsi di qcn., qcs.

Dach, das, (-/e/s, Dächer) streha, bei Instrumenten: pokrov; unterm Dach pod streho; unter einem Dach (leben mit) (živeti) pod isto streho; ein/kein Dach überm Kopf haben imeti streho nad glavo/ne imeti strehe nad glavo; unter Dach und Fach bringen zagotoviti, spraviti pod streho; jemandem aufs Dach steigen okregati, karati (koga); eins aufs Dach bekommen dobiti jo po glavi/piskru

dais [dɛ] masculin baldahin, nebo (nad prestolom, oltarjem pri procesiji)

dais surmontaut un lit nebo nad posteljo

dar moški spol (-u …)

1. (darilo) das Geschenk, die Gabe (botrski Patengeschenk)
božji dar die Gabe Gottes, die Gottesgabe, (dar nebes) ein Geschenk des Himmels
dati v dar schenken
dobiti v dar geschenkt bekommen

2. v dober namen ipd.: die Spende
knjižni dar die Buchspende
v blagu die Sachspende

3. (naravni dar) die Gabe, -gabe (govorniški Rednergabe, opazovanja Beobachtungsgabe, pesniški Dichtergabe, preroški Prophetengabe, pripovedni/pripovedovanja Erzählergabe, Gabe des Erzählens); (sposobnost, zmožnost) das Vermögen; (predstavljanja Vorstellungsvermögen, prepričevanja Überzeugungsvermögen); (talent) die Geistesgabe, das Talent
dar za das -talent (glasbo Musiktalent, jezike Sprachtalent); (nadarjenost) die Begabung
dar prepričevanja die Überredungskunst

4. versko: (žrtev) das Opfer, -opfer (klavni Schlachtopfer, žgalni das Brandopfer)
zaobljubni dar die Votivgabe, das Weihgeschenk
žrtveni dar die Opfergabe
prinesti v dar zum Opfer bringen
prineseni dar das Opfer, Opfer-, sveča: die Opferkerze
priprava darov die Gabenbereitung
nabiralnik za darove der Opferstock/ die Opferbüchse
prošnja nad darovi das Gabengebet
|
figurativno imeti dar govora redegewandt sein
vzeti komu dar govora die Rede verschlagen/rauben

dē (star orodnik nekega zaimenskega debla do)

I. adv. v sestavah,

1. od zgoraj navzdol, dol, na tla: decidere, deicere, delabi, demittere.

2. od-: decedere, decīdere, declinare, dehinc.

3. do konca, docela, popolnoma, do-: debellare, devincere, defungi.

4. s pojmom pomanjkanja: deesse, deficere, deformis, degener.

II. praep. z abl.

1. krajevno
a) od zgoraj navzdol, z (s), raz: deicere se de muro C., labi de caelo V., de tribunali pronuntiare Ci., po tem nalično: de plano dicere Ci. z ravnega (ne z višine), spodaj govoriti, de templo elatus N. po svetiščnih stopnicah; pren.: de scripto dicere, de epistula recitare Ci. brati iz česa, prebrati kaj od vrha.
b) s kakega mesta proč, z (s), iz, od: de finibus exire C. iz dežele oditi, deželo zapustiti, mercari de aliquo Ci. kupiti od koga, de nave (z ladje) malum erigere V., nihil agere de insidiis Ci. iz zasede, de tergo Pl. izza hrbta, de aliquo audire Ci. od koga (= iz ust koga) slišati, alia de parte transmittunt campos servi V. z druge strani = na drugi strani, de visceribus satisfacere Ci. ali nisi de tergo (z bičanjem) satisfiat L. s česa = s čim; posebno pri glagolih jemanja: anulum detrahere de digito Ci., partem solido demere de die H., proles suscepta de te V.; brez glag., nekako kot gen.: haec de Danais arma V. Danajcem vzeto orožje, spolia de rege V.
c) pren. α) (o izvoru, rodu, stanu, bivališču idr.) z (s), iz, od: homo de plebe Ci., L., malus poëta de populo Ci., Argolicā de gente V., caupo de via Latina Ci., Lybica de rupe leones O. β) partitivno: izmed, od: quemvis de iis Ci., de tribus et decem fundis tres nobilissimos possidere Ci., nemo de nobis unus excellat Ci., minimus de stirpe virili V., aliquis de diis O.; podobno: hoc solum nomen de coniuge restat V., od tod tudi: ut partem aliquam de istius impudentia reticere possim Ci. en del njegove nesramnosti. γ) (o snovi) od, iz: niveo factum de marmore signum O., verno de flore corona O.; pesn.: vivi vultus de marmore V.; pri spremembi: carcer de templo fit Ci., in deum de bove verti O. δ) (o imetju, od katerega se plačujejo stroški) iz, od: de meo, de tuo, de vestro, de alieno Ci., L. idr. iz mojega, tvojega, vašega, iz tujega žepa, de publico Ci. iz državne blagajne, na državne stroške, de praeda, manubiis spoliisque honorem habetote L. ε) z neutr. adj., opisujoč adv.: de integro Ci. znova, zopet, dēnuō (= de novo) Ci. znova, de improviso Ci., C. iznenada, nenadoma.

2. časovno
a) takoj po, takoj za: non bonus est somnus de prandio Pl., statim de auctione venire Ci.; pogosto diem de die pravzaprav „dan za dnem“, od dne do dne: Iust., rem diem de die differre L.
b) (o dobi, ki še ni vsa potekla) še (že) v času, še (že) ob, še (že) za, še (že) po: de die Pl. še za dne = ko je bil še dan, ko še ni minil dan, de medio potare die H. še opoldne, media de luce H., surgunt de nocte latrones H., multa de nocte Ci. še za trde noči, media de nocte C., de tertia vigilia C. ob tretji nočni straži.

3. vzročno = zaradi, iz, od: gravi de causa Ci., qua de re (causā) Ci., N. zaradi česar (tega), notior est factus Capaneus de fulminis ictu O., de ira, de industria Cu., capere infamiam de detrimento Hirt.; pesn.: mater erat Ilia de me O. od mene = po meni.

4. occ. (o merilu, pravilu) po, za: de mea sententia Pl., Aedui de consilio legatorum copias mittunt C., de consilii sententia Ci., matrum de more V.

5. (o predmetu, ki se ga dejanje tiče) o, glede na, z ozirom na, za kaj, kar se tiče, zaradi: de aliqua re accipere, audire, dicere, loqui, scribere, iudicare ipd. Ci. idr., contendere, dimicare, timere de aliqua re N. boriti se, bojevati se, bati se za kaj, quidnam facerent de rebus suis N. glede na svoj položaj, de fratre confido Ci., spes de expugnando oppido C., provisum est de frumento C., victoria, triumphus de (nad) hostibus Ci., Cu., legatos mittere de (zaradi) pace C., mittor de magnis rebus H. moje poslanstvo se tiče važnih reči, de ceteris (de cetero Cu.) senatui curae fore S. kar se tiče drugega, consilium summis de rebus habebant V., de me divûm pater viderit V. kar se mene tiče, si quid de te merui V. za tebe. — Pomni: dē se včasih zapostavlja: quo de agitur Ci., speculā de montis V., nomine de Nymphae O.; pogosto pa se postavlja v sredo (med atrib. in subst.): qua de re Varr., Ci., N., gravi de causa, multa de nocte Ci., media de nocte C.

deamō -āre -āvī -ātum

1. smrtno zaljubljen biti v koga, zelo hrepeneti po kom, umirati od ljubezni: aliquem Pl., Afr. fr.; od tod = veliko veselje imeti nad čim: d. munera Pl.

2. obvezan biti komu, od srca hvaležen biti komu: deamo te, Syre Ter.

dēclāmō -āre -āvī -ātum „kriče govoriti“ od tod occ.

I.

1. intr. v govorništvu se vaditi, na pamet naučen govor govoriti, deklamirati: Q., Iuv., Mart., Plin. iun., Suet., ad fluctum aiunt declamare solitum Demosthenem Ci., vini exhalandi, non ingeniii acuendi causā declamas Ci., dum te declamas Romae H.; z dat.: declamavit non quidem populo (pred občinstvom) Sen. rh.; (o neživem subj.): hic laus omnis declamat Q. tu se razlega glasna pohvala; v pass. brezos.: in eo, quo modo declamatur, positum est etiam, quo modo agatur Q.

2. pren. kričati nad kom, razburjati se nad kom: qui pro isto vehementissime contra me declamasset Ci., Sulla voluit, ne in quemvis impune declamari liceret Ci., in Pansam declamans Q.; z dat.: quis, nisi mentis inops, tenerae declamat amicae? O.

— II. trans. kaj predavati, deklamirati: quae mihi iste visus est ex aliqua oratione declamare Ci., d. controversiam Sen. rh., suasorias Q., orationes declamatae Lamp.; od tod subst. pt. pf. dēclāmātae -ārum, f = declamationes: Lamp.

délati (-am)

A) imperf.

1. lavorare:
delati na polju, pri stroju, v pisarni lavorare la terra, alla macchina, in ufficio
delati fizično, umsko lavorare fisicamente, intellettualmente
pridno delati, delati ko mravlja, ko nor, kot črna živina lavorare con impegno, come un ossesso, come un negro
delati v industriji, v kmetijstvu lavorare nell'industria, nel settore agricolo
delati v rudniku, v tovarni lavorare in miniera, in una fabbrica
delati kot skladiščnik, kot uradnik lavorare come magazziniere, come impiegato
pog. avto dela dobro l'auto va bene
naprave odlično delajo le apparecchiature funzionano alla perfezione

2. (delati na določenem področju) essere attivo, impegnato:
delati kulturno, politično essere attivo nella cultura, nella politica
delati pri društvu essere attivo nell'associazione

3. tr. (z delom omogočati nastajanje česa) fare:
delati malto fare la malta
delati most fare un ponte
delati nalogo fare il compito

4. (proizvajati, izdelovati) fare, fabbricare, produrre:
delati stroje fabbricare macchine
delati čipke fare pizzi
delati drva fare la legna

5. tr. (opravljati, izvrševati kako delo, aktivnost sploh) fare:
kaj delaš lepega? che fai di bello?
poglej, kaj delajo otroci na dvorišču guarda un po' cosa fanno i bambini nel cortile

6. (z glagolskim samostalnikom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik):
delati korake (korakati) camminare, marciare
delati grehe (grešiti) peccare; sbagliare, errare
delati kupčije (kupčevati) commerciare, fare affari
delati šale (šaliti se) scherzare
delati zločine commettere delitti

7. (dajati komu lastnost, značilnost)
delati koga mlajšega, mlajšo ringiovanire, fare più giovane qcn.
delati kaj lepo (lepšati) fare, rendere bello

8. (biti v delovnem stanju)
srce mu je začelo delati il cuore cominciò a battergli
zaradi stavke tovarna ne dela a causa dello sciopero la fabbrica non lavora
pog. strup hitro dela il veleno agisce rapidamente

9. (s prislovom, kazati do česa določen odnos)
grdo, lepo delati s kom, s čim trattare male, bene qcn,, qcs.
delati po vesti agire secondo coscienza
delati v skladu s predpisi agire in conformità con le norme, le leggi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
delati komu kratek čas divertire qcn.
delati komu družbo fare compagnia a qcn.
pren. delati prve korake essere agli inizi, muovere i primi passi
delati hudo kri fare cattivo sangue, guastare il sangue
delati kisel obraz torcere il muso, il naso
šport. delati stojo fare una verticale
delati scene fare scenate
delati komu silo ricattare qcn.
delati komu skomine far venire a qcn. l'acquolina in bocca
pren. delati hud veter zaradi česa scatenare un putiferio per qcs.
delati po urah fare gli straordinari
pren. delati račune brez krčmarja fare i conti senza l'oste
pren. delati iz muhe slona fare d'una mosca un elefante, d'un fuscello una trave
delati čudeže operare miracoli
delati dobra dela praticare il bene
delati brez volje, brezvoljno cincischiare, lavoricchiare, stintignare
delati čistko epurare
delati grdega imbruttire
delati greh peccare
delati grobe napake sfarfallare
delati hrup rumoreggiare
pren. delati medvedjo uslugo essere l'amico del giaguaro
delati kruh panificare
delati ljubosumnega ingelosire
delati majhnega impiccinire, rimpiccolire
čeb. delati med mellificare
delati mlačno intiepidire
delati napoto impacciare
delati odgovornega responsabilizzare
grad., navt. delati ogrodje ingabbiare
delati oporoko testare
iron. delati pogumnega ringalluzzire
rel. delati pokoro (za) espiare (qcs.)
delati ponosnega inorgoglire
delati požrešnega ingolosire
tisk. delati prelom impaginare
delati razkreke (pri plesu) scosciarsi
delati reklamo (za) pubblicizzare, reclamizzare (qcs.)
delati s polovičnim delovnikom lavorare part time
delati silo (komu) violentare (qcn.)
delati silo (nad kom) tiranneggiare (qcn.)
delati slovnične napake sgrammaticare
delati test testare
delati topno solubilizzare
delati vino vinificare
delati vitkega snellire
delati vtis impressionare
delati zamišljenega incupire
delati žaljive kretnje sberciare
delati živčnega innervosire
PREGOVORI:
obljuba dela dolg ogni promessa è un debito
kdor ne dela, naj ne je chi non lavora non mangia
prilika dela tatu l'occasione fa l'uomo ladro
vaja dela mojstra l'esercizio è un buon maestro
obleka dela človeka l'abito fa il monaco

B) délati se (-am se) imperf. refl.

1. (biti v stanju nastajanja) farsi, formarsi, crescere:
na vratu se mu dela bula gli cresce un ascesso sul collo
dan se dela si fa giorno
mrak se dela si fa scuro

2. fingere, fare finta, fingersi:
delati se bolnega fingersi malato
delati se gluhega fingersi sordo, fare finta di non sentire
dela se, da spi finge di dormire
pog. delati se važnega darsi arie
delati (se) norca iz koga burlarsi di qcn., prendere in giro qcn.
pog. delati se neumnega fare lo gnorri
delati se nevednega fare il nesci
pejor. delati se učenega sdottoreggiare
šalj. delati se vsevednega fare il quamquam

delektieren: sich an etwas delektieren zabavati se nad, uživati kaj

delight¹ [diláit] samostalnik
slast, naslada; radost; veselje; zavzetost, navdušenje
poetično mik

to take (ali have) delight in s.th. naslajati se nad čim, veseliti se česa, rad imeti kaj
to the delight of s.o. v zadovoljstvo (veselje) koga

delight² [diláit]

1. prehodni glagol (with)
razveseliti, očarati, navdušiti

2. neprehodni glagol (in, at)
razveseliti, navdušiti se, uživati, naslajati se

to be delighted at (ali with) s.th. navduševati se nad čim
he was delighted to accept (ali in accepting) navdušeno je sprejel

dēlinquō -ere -līquī -lictum

I. trans. kaj kje pustiti, zapustiti: quem unā cum equis duobus ibidem … deliquerat Iul. Val. —

II. intr.

1. pohajati, pojemati: delinquere frumentum, Sardiniam hostes tenere Coelius (Caelius) Antipater ap. Serv., delinquat aut superet aliquid tibi Tubero ap. Serv., lunae … delinquentis obstacula Ap.

2. pren.
a) grešiti, zagrešiti, pregrešiti se, zakriviti kaj: tu delinquis, ego arguor Enn. fr., si pater aut avus deliquisset Ci., (miles) in bello propter hostium metum deliquerat Ci., delinquere homines adulescentuli per ambitionem S., melius habent mercede delinquere quam gratis recte facere S. fr., alii simul delinquunt, censores sumus Ph., si cunctatione deliqui, virtute corrigam T., prout bellis externis meruerant aut domi seditione deliquerant T.; s praep. pregrešiti se nad kom, zoper koga: in alterum incidunt, in altero delinquunt Ci., quod (ker) populi priscorum Latinorum adversus populum Romanum delinquerunt Carmen fetiale ap. L.; d. in aliqua re = grešiti v čem: hac quoque in re eum deliquisse Ci.; z notranjim obj. = zagrešiti kaj, pregrešiti se s čim: si ille quid deliquerit Pl., si quid deliquero Ci., nihil deliquerunt Ci., si quid iracundiā deliquēre S., paulum deliquit amicus H., quia maiora in defectione deliquerant L., nescio, quid in vos imprudens deliqui Cu., tantum delinquere, quantum permittas Iuv., damnatusque flagitiorum, quae duo deliquerant T.; pren. (o stvareh) zakriviti kaj: quod venti et fluctus deliquerint T.
b) gram. (z)motiti se: in aliqua re Q., Gell. — Pogosto subst. pt. pf. dēlictum -ī, n

1. pregrešek, prestopek, krivda: leve Ci., delictum facere Pl., d. admittere in se Ter., maius committere delictum C. zagrešiti (zakriviti) kaj hujšega, delicti veniam petere, delicto ignoscere, de delicto confiteri Ci., eius delicti reus N., delicta maiorum luere H., suppliciis delicta coërcet H., delicta fateri nolle O., uxor delicti manifesta T., nec primum alterumque delictum veniā prosequebatur T., cetera quoque concedere delicta Suet.

2. napaka, hiba, pomanjkljivost: si defendere delictum quam vertere malles H., aurigarum equorumque praecipua (vrline) vel delicta Amm.

dépit [depi] masculin nevolja, jeza, srd; zamera; grenkoba

en dépit de kljub, navzlic; ne glede na
en dépit du bon sens proti vsej zdravi pameti; zelo slabo
dépit amoureux ljubezensko kujanje
concevoir du dépit jeziti se (de quelque chose nad čem)
faire quelque chose par dépit nekaj navkljub napraviti

dēplōrō -āre -āvī -ātum

I. intr. na ves glas kričati, na ves glas vpiti, hudo (silno) tarnati: lamentabili voce deplorans Ci., mihi de isdem rebus esse arbitror … dolentius deplorandum Ci., de istius improbitate d. Ci.; pren. (o trti) solzeti: Pal.

— II. trans.

1. objokovati, obžalovati: me ut patrem deplorarunt Ci., d. patrem pulsum, patriam adflictam, domum incensam Ci., caecitatem suam, vitam Ci., deplorabant ea apud Syphacem Carthaginienses L., deploratae limen adire domus O., d. regem Cu., statum temporum Suet.; occ. s tarnanjem povedati ali izreči (izrekati) ali navesti (navajati): quae … deplorare solebant Ci., multa de Cnaeo d. Ci. ep.

2. kaj kot izgubljeno obžalovati (objokovati), od tod kaj za izgubljeno imeti, (obupavajoč) opustiti, popustiti, obupa(va)ti nad kom ali čim, odpovedati se čemu: agros L., deploratur in perpetuum libertas L., intellexerunt … spem Capuae retinendae deploratam apud Poenos esse L., cum … deploratum paene Romanum nomen … esset L., sua consilia communibus deploratis exsequentes L., deplorata colonis vota iacent O., deploratos recensent Priamidas O., dies deplorandus Q., deplorato Italiae statu Suet., d. exitum Fl., Gallias deploratas Amm.; deplorata tussis Plin. obupen, trdovraten kašelj, Iason deploratus a medicis Plin. nad katerim so zdravniki obupali, tako tudi pl. deplorati Plin.

derive [diráiv]

1. prehodni glagol (from)
izpeljati; dobiti; zasledovati izvor česa

2. neprehodni glagol
izhajati, biti po rodu, izvirati

to derive pleasure from s.th. uživati nad čim
to derive profit from s.th. okoristiti se s čim
to be derived from izhajati, biti po rodu iz