Franja

nature [néičə] samostalnik
narava, priroda; čud, vrsta, lastnost
vojska kaliber, premer; življenjska sila, primitivizem
botanika drevesna smola

against (ali contrary to) nature proti naravi, nadnaravno
by nature po naravi
to ease (ali relieve) nature opraviti potrebo
law of nature naravni zakon
to go the way of nature umreti
from nature po naravi (v slikarstvu)
good nature dobrodušnost
in the nature of kot, po, zaradi, v svojstvu, podoben
of a grave nature resen
of the same nature iste vrste
to pay the debt of nature; ali to pay one's debt to nature umreti
ia a state of nature nag, divji, primitiven
true to nature realističen, naraven
Nature Conservancy urad za varstvo narave
it has become second nature with him to mu je prešlo v meso in kri
things of this nature stvari te vrste

nemásten (-tna -o) adj. non grasso; magro:
nemastno meso magro

neužíten uneatable; inedible; unfit to eat

meso te živali je neužítno the flesh of this animal is unfit for human consumption

nož [ô] moški spol (-a …)

1. das Messer, -messer (cepilni Okuliermesser, Pfropfmesser, filetni Filiermesser, glodalni Nagemesser, kabelski Kabelmesser, konturni Konturenmesser, kuhinjski Küchenmesser, mesarski splošno Fleischermesser, Metzgermesser, Schlachtmesser, specialno Blockmesser, paletni Palettenmesser, rezbarski Schnitzmesser, smolarski Harzmesser, Lachtenmesser, snažilni Putzmesser, spodnji Untermesser, strojni Maschinenmesser, strugarski Drehmesser, svinčeni Bleimesser, tračni Bandmesser, za kit Kittmesser, za lističe Goldmesser, za ločevanje od kosti Ausbeinmesser, za meso Fleischmesser, za obrezovanje Beschneidmesser, za odiranje Abhäutemesser, za papir Papiermesser, za rezanje dilatacij Fugenschneidmesser, Fugenmesser, za robove Randmesser, za sadje Obstmesser, za sekljanje Wiegemesser, za sir Käsemesser, za testo Teigmesser, za trančiranje Tranchiermesser, za vbadanje Stechmesser, zgornji Obermesser, žagast Sägemesser)
rezilo noža die Messerklinge
ročaj noža das Messerheft
topa stran noža/hrbet noža der Messerrücken
naslonjalo za nože das Messerbänkchen
metalec nožev der Messerwerfer
rez z nožem der Messerschnitt
vbod z nožem der Messerstich
pretep z noži die Messerstecherei
oster kot nož messerscharf
figurativno na ostrini noža auf des Messers Schneide
figurativno boj na nož der Kampf bis aufs Messer, der Nahkampf
figurativno nastaviti nož na vrat das Messer an die Kehle setzen
kdor brž vihti nož ein Messerheld
figurativno poslati pod nož (izdati) ans Messer liefern
figurativno nož v hrbet der Dolchstoß
figurativno na nož hart auf hart

2.
žepni nož das Taschenmesser, Schnappmesser, (pipec) Klappmesser
lovski nož z enojnim rezilom: das Jagdmesser, Weidmesser, der Genickfänger
z dvojnim rezilom: der Hirschfänger
taborniški nož das Fahrtenmesser
nož na vzmet das Federmesser

3.
agronomija in vrtnarstvo vrtnarski nož (krivec) das Gartenmesser, die Gartenhippe, Asthippe, Hippe
tehnika knjigoveški nož das Buchbindermesser, der Kneif
čevljarski nož der Kneif
nož za odpiranje pisem der Brieföffner
tehnika der -schneider (za šive Nahtschneider)

4.
tehnika kolutni nož die Messerscheibe
lopatasti nož das Schaufelblatt
nož česala/česalnika das Kammmesser
planirni nož die Hobelschar
profilni nož der Gewindestahl, der Stößel
(rakel) die Rakel; (sekač) der Meißel
skreperski nož der Schürfkübel
strižni nož (strižni rezalnik) der Scherkopf
stružni nož der Drehstahl, der Drehmeißel
držalo za več nožev der Mehrfachmeißelhalter
boben z noži die Häckseltrommel, Schneidtrommel
noži množina, tehnika die Bemesserung
(rezila) das Messerwerk, Schneidwerk

obedovátí to lunch; to dine; to take one's lunch; to have (ali to eat) one's dinner; (zunaj doma) to dine out

obedovátí meso, pečenko to dine on meat, on roast
dobro (slabo) smo obedovali we have had a good (a bad) dinner

omehčáti attendrir, (r)amollir ; (kožo) adoucir

kis omehča meso le vinaigre attendrit la viande
ogenj omehča železo le feu ramollit le fer
toplota omehča vosek la chaleur amollit la cire
to mlečno milo omehča kožo ce savon au lait adoucit la peau
glas se mu je nenadoma omehčal (figurativno) sa voix s'est soudain adoucie

os [ɔs, pluriel o] masculin kost

viande féminin sans os meso brez kosti
os à moelle kost z mozgom; figuré masten zalogaj
jusqu'à la moelle des os globoko
mouillé, trempé jusqu'aux os do kože moker, premočen
c'est un os bien dur to je trd oreh
(familier) il y a un os (tu) je neka težava
il n'a que les os et la peau, il a la peau collée aux os sama kost in koža ga je
donner un os à ronger à quelqu'un dati komu skromno kompenzacijo
il ne fera pas de vieux os ne bo doživel (visoke) starosti
(populaire) l'avoir dans l'os ne uspeti, doživeti neuspeh
extraire la moelle de l'os (figuré) rozine pobirati iz kolača
jeter un os à quelqu'un (figuré) komu odstopiti majhen delež od dobička
y laisser ses os življenje pri tem izgubiti
les os lui percent la peau, on compterait ses os vsa rebra bi mu lahko preštel
ronger un os kost glodati
ronger quelqu'un jusqu'aux os koga do mozga izsesati
tomber sur un os naleteti, zadeti na težavo, na zapreko
un sac d'os (figuré) zelo mršava oseba

os (pravilneje oss, torej z dolžino po stavi, kakor se je tudi izgovarjalo), ossis, pl. ossa -ium, n (z *ost; prim. skr. ásthi = gr. ὀστέον (ὀστ-οῦν) kost)

1. kost, v pl. kosti, okostje, ogrodje, in sicer
a) v živem (človeškem in živalskem) telesu: Ca. ap. Prisc., Pl., O., Lucr., Ap., Cels. idr., quid dicam de ossibus ad omnem corporis actionem aptis? Ci., magna ossa lacertosque exuit V., ossa beluae Plin., lacertarum et serpentium Vitr.
b) kosti sežganih mrtvecev, poseb. v zvezi s cinis: ossa legere V., Sen. ph. zbirati kosti (po sežganem truplu), pa tudi = iztrebljati (zdrobljene) kosti (iz poškodovanega telesa): Sen. ph., Q. idr., ossa condere terrae V., ossa peregrinā condita ripā O., cineri atque ossibus filii solacium reportare Ci.; pren.: reliquias Troiae cineris atque ossa peremptae V.; tudi o govorniku: imitari non ossa (okostje) solum, sed etiam sanguinem Ci.; in o neizrazitem jeziku: ossa nudare Ci. meso strgati s kosti, „kosti kazati“.

2. metaf.
a) notranjost, notrina, osrčje (človeškega telesa): gelidus per dura (ima) cucurrit ossa tremor V. je spreletel „mozeg in kosti“, exarsit iuveni dolor ossibus ingens V. „v srcu“, calor ossa reliquit V. toplota je zapustila „srce“ = odrevenel (otrpnil) je.
b) sredica, srž, stržen dreves, kost, koščica, pečka, peška sadja: arborum Plin., olearum ac palmularum Suet.

3. meton. koščeno pisalce: ceram ossibus scribere (popisati) Isid.

Opomba: Soobl.

1. ossum -ī, n: Gell. ap. Prisc., Acc. ap. Prisc., Pac. ap. Prisc., Ap., Prisc.

2. ossū: Prisc., Plin. fr., gen. pl. ossum: Pac., Prud., Tert.

oslaníniti mechar

oslaninjeno meso carne f mechada (con tocino)

ōsso m (f pl. -sa, m pl. -si) (ženska množina se uporablja za človeške kosti in kot kolektivno ime, moška pa za živalske kosti in v prenesenem pomenu)

1. anat. kost:
avere le ossa rotte pren. biti na smrt utrujen
essere di buon osso pren. biti odporen
essere di carne e ossa pren. biti iz mesa in krvi
essere guasto nelle ossa pren. biti pokvarjen do dna duše
essere innamorato fino all'osso biti noro zaljubljen
in carne e ossa osebno
farci l'osso pren. navaditi se (na)
rimetterci l'osso del collo pren. propasti
osso duro da rodere pren. trd oreh
una pioggia che bagna fino all'osso pren. dež, ki zmoči do kože
un sacco d'ossa pren. suh ko smrt

2. kost (zaklane živali):
carne senz'osso meso brez kosti
un osso che va di traverso pren. nadloga, zoprnija

3. zool.
osso di balena (fanone) kitov vos

4. koščica:
l'osso della pesca breskova koščica

ostŕgati (-am) | ostrgávati (-am)

A) perf., imperf.

1. raschiare, grattare, fregare

2. scortecciare

3.
ostrgati prašiča scorticare il maiale
ostrgati meso scarnare

B) ostrgati se (-am se) | ostrgávati se (-am se) perf., imperf. refl. šalj. radersi

ovčj|i (-a, -e) Schaf-, Schafs-, Lamm- (gnoj der Schafkot, Schafmist, pastir der Schafhirte, pašnik die Schafweide, sir der Schafskäse, Schafkäse, pečenka der Lammbraten, volna die Schafwolle, Lammwolle, meso das Schaffleisch, mleko die Schafmilch)

óvčji sheep's, sheep-; sheepish

óvčja čreda a flock of sheep
óvčja koža, kožuh sheepskin
óvčje meso lamb, mutton, sheep meat
óvčja staja sheepfold
óvčji sir sheep's milk cheese
óvčje usnje sheepskin, sheep's leather
óvčja volna sheep's wool

óvčji de oveja(s)

ovčje meso (carne f) de cordero m
ovčji hlev ovil m, corral m de ovejas
ovčja koža piel f de oveja, (runo) vellocino m, (strojena, z volno) corderillo m
ovčje mleko leche f de oveja
ovčji sir queso m de (leche de) oveja
ovčji kožuh piel f de oveja (ali de cordero)
ovčje usnje badana f
volk v ovčji koži (fig) lobo m con piel de cordero, hipócrita m malintencionado

ôvčji de mouton, de brebis; ovin

ovčje garje gale ženski spol ovine
ovčja koža peau ženski spol de mouton, toison ženski spol
ovčji kožuh fourrure ženski spol de (peau de) mouton
ovčje meso viande ženski spol de mouton
ovčje pasme races ženski spol množine ovines
ovčji pastir berger moški spol, (literarno, religija) pasteur moški spol
ovčja staja bergerie ženski spol, bercail moški spol, parc moški spol à moutons
ovčje usnje peau ženski spol de mouton, basane ženski spol
ovčja volna laine ženski spol de mouton
volk v ovčji koži (figurativno) le loup qui s'est fait agneau, loup déguisé en agneau (ali sous peau de mouton)

ôvčji (-a -e) adj. di pecora, pecorino; ovino:
ovčje meso, mleko carne, latte di pecora
ovčji sir formaggio pecorino, pecorino
ovčji pastir pecoraio
ovčja staja ovile
vet. ovčje garje rogna della pecora
bibl. volk v ovčji koži lupo in veste d'agnello
bot. ovčje vime poliporo ovino (Albatrellus ovinus)
zool. ovčji zolj estro ovino (Oestrus ovis)
ovčja koža (v knjigoveštvu) bazzana
muz. ovčje črevo (za strune) minigia

pantelant, e [pɑ̃tlɑ̃, t] adjectif hropeč; drgetajoč, trzajoč

chair féminin pantelante trzajoče meso

papaja samostalnik
1. Carica papaya (drevo) ▸ papaja, papája, dinnyefa
2. (sadež) ▸ papaja

papajin pridevnik
1. (o plodu) ▸ papaja, papája
2. (v kulinariki) ▸ papaja
3. (o snovi) ▸ papaja
4. (o drevesu) ▸ papaja, papája
5. (o kozmetičnih izdelkih) ▸ papajás

pápak pápka m, mn. pápci pâpākā
1. parkelj: rožna navlaka koja pokriva krajeve prstiju u goveda, ovce, koze, svinje zove se papak; otegnuti -e stegniti parklje, umreti; pružiti svuda svoje -e povsod stegovati svoje parklje, v vse se vmešavati; saviti -e umakniti se; zlatni papak šalj. svinjsko meso
2. sled: ni traga ovde nema čoveku! Tek papak negde što je uriven divlje koze ili košute
3. ekspr. ostanek: kao da mi je koža od celoloida što sagoreva brzo, jednim dahom plamena, iza koga ne ostaje skoro ništa: mali crni papak pepela