Franja

protòsīnđel m, protosìnđel m (gr. protos, synkellos) prvi med sinđeli, gl. sinđel

prud'homme [prüdɔm] masculin član razsodišča za spore med delodajalci in delojemalci

conseil masculin des prud'hommes razsodišče med delodajalci in delojemalci

pȑvenac -ēnca m
1. prvenec, prvorojenec
2. prvec, prvi roj
3. prvi med: kao najbolji med ceni se tzv. prvenac ili samotok
4. žganje, ki prvo priteče iz kotla: dobra rakija podeljena je u prvenac, ljutu, meku i patoku
5. prvenec, prvo književno delo
6. svatovski starešina: vojvoda nazdravi -u, a zahvalivši na zdravici prvenac pije
7. bot. dišeča perla

psychosomatique [-kozɔmatik] adjectif psihomatičen; féminin psihomatika, nauk o odnosih med telesom in dušo

quo-ad, adv. (iz abl. relat. pron. quod + ad, pravzaprav = do koder)

I. krajevno in o stopinji (meri)

1. do koder (dokoder), kakor daleč, kolikor: videte nunc, quoad fecerit iter Ci., in aquam progressi, quoad capitibus exstare possunt, se immergunt L.

2. metaf.
a) (v) kolikor: quoad vires valent Pl., quoad partiatur consuetudo Varr., quoad possunt cognosci Ci., quoad licebat, plurimum aberat N.; elipt. ob superl.: quoad longissime (sc. possum) Ci. kar najdlje, čim dlje; z gen. smeri v reklu quoad eius kolikor, kakor pač: quoad eius poteris Ca., quoad eius facere potueris (poteris) Ci. ep., quoad eius fieri possit Ci. ep., quoad eius fieri poterit Corn., quoad eius sine bello posset L. kolikor se je moglo (dalo) to brez vojne storiti, quoad eius meminisse potui Gell.
b) kar se tiče, kar zadeva, glede na, z ozirom na: quoad sexum Varr., quoad hostias Dig. —

II. časovno

1. vprašalno kako dolgo?, doklej?: senem quoad exspectatis vostrum? Ter.

2. relat.
a) do katere(ga): dies, quoad referret Pl. rok, do katerega bi …
b) dokler: Gell., Ca., quoad vixit, virtutum laude crevit N.; z determinacijo v nadrednem stavku: tamdiu meminerat, quoad ille gratus erat N., hoc feci, dum licuit; intermisi, quoad non licuit Ci.
c) dokler ne (v tem pomenu v lat. z ind.): C., S., Iust., Col., Suet. idr., Milo cum in senatu fuisset eo die, quoad dimissus est Ci., quoad dedita arx est L., ferrum usque eo retinuit, quoad renuntiatum est N.; redkeje s cj. (prim. lat. slovnico) dotlej (dokler) da (bi), da (bi) med tem: quoad te videam Ci., exercebatur ad eum finem, quoad stans complecti posset N. (s finalnim stranskim pomenom).

Opomba: Quoad skrčen v en zlog pri pesnikih: quo͡ad vixit, credidit H., quo͡ad licet et potis est reperire Lucr. Prim. quāad.

rampe [rɑ̃p] féminin rampa; ograja; nagnjena ploskev med dvema vodoravnima ploskvama; nagnjenost, klančina; dovoz ali dohod k poslopju; sprednji rob gledališkega odra; nakladališče ali razkladališče na železnici; (= feu masculin de la rampe) vrsta luči pred gledališkim odrom; razsvetljava v izložbenem oknu

rampe de chargement nakladališče
rampe de lancement izstrelna baza, rampa
rampe lumineuse svetilna cev
rampe roulante premična, nosilna rampa
fièvre féminin de la rampe strah pred (prvim) nastopom na gledališkem odru
mot masculin qui passe la rampe beseda, ki učinkuje na občinstvo
ne pas passer la rampe ne učinkovati na občinstvo
lâtcher la rampe umreti
tenir bon la rampe biti čil in zdrav

rank² [ræŋk] prehodni glagol & neprehodni glagol
postaviti (se) v vrsto, uvrstiti (se); razvrstiti (se), razporediti (se), urediti (se); pripadati, spadati med; zavzeti mesto (položaj, čin, čast)
ameriško imeti prednost pred kom v činu, rangu, položaju; biti nad kom po položaju, priti (next to takoj za)
ekonomija & pravno imeti prednost ali posebne pravice

the ranking major po rangu najstarejši major
he is ranked among the great painters imajo ga za velikega slikarja
I rank Dante above Shakespeare Danteju dajem višje mesto kot Shakespeareu
to rank first zavze(ma)ti prvo mesto
France ranks among the Great Powers Francija se uvršča med velesile
to rank off odkorakati
to rank past korakati mimo

ráspon m
1. razpon, razpetina: raspon mosta; kritični raspon plata, između najviše i najniže nagrade
2. prečka med plužnima ročicama

ratio [réišiou] samostalnik
matematika razmerje
matematika kvocient
ekonomija razmerje vrednosti med zlatom in srebrom

in the ratio of 2 to 5 v razmerju 2 proti 5
to be in the inverse ratio to biti v obratnem razmerju z

rȁvak rȁvka m (perz.)
1. celice na čebeljem satu
2. samotečen med

ravicelus -ī, m ravícel, v tavrinskem jeziku ime v medu kuhane pinije = morda pinijev med, medeni pinijev sirup: quartum pitydia vocant e pinastris, singularis remedii adversus tussim in melle decoctis nucleis. Taurini ravicelos vocant Plin.

rázdio rázdjela m, rázdjel rázdjela m (ijek.), rázdeo rázdela m (ek.)
1. razdelek
2. obmejek med njivami
3. odstavek: razdio u knjizi, u raspravi

reach¹ [ri:č] samostalnik
doseg, sežaj, seganje; razsežnost, prostornost, širina, dolžina, daljina; raven, pregleden del reke med dvema zavojema; del prekopa med dvema zatvornicama; proizvodna, ustvarjalna sposobnost, proizvodnost; sfera vpliva; polje, obseg (moči, sposobnosti)
navtika dolžina vrvi, s katero je privezan ogel jadra
arhaično morski rokav, zaliv

out of reach, beyond reach nedosegljiv, zunaj dosega; nedoumljiv
a long reach of cultivated land obsežen kos obdelane zemlje
a reach of woodland razsežno gozdno področje
to be within (easy) reach biti dosegljiv, biti blizu, v bližini
is not within my reach to ni v moji moči, presega moje moči
this is above the reach of human mind človeški duh ne sega tako visoko
to have a wide reach daleč segati, se razprostirati

red-igō -ere -ēgī -actum (red + agere)

I. (s poudarjenim pomenom predpone re)

1. nazaj gnati (goniti), nazaj tirati, zagnati (zaganjati), (za)poditi, zavrniti (zavračati), nazaj (pri)peljati, nazaj spraviti (spravljati): redigere rupe capellas O., taurum in gregem Varr., hostium equitatum in castra L., aliquem Capuam L.; metaf.: rem ad pristinam belli rationem redigere C. bojevanje spraviti v prejšnji položaj = poprijeti se zopet starega načina bojevanja (stare taktike), zopet se bojevati na stari način (po stari taktiki), redigis in memoriam nostram te domi Lentuli esse educatum Ci. kličeš nam v spomin, homines in gratiam redigere Ter. zopet pomiriti, zopet spraviti, zopet pobotati; occ. (glede na obseg, število, vrednost) (z)manjšati, zmanjšati (zmanjševati), (s)krčiti, (z)nižati, omejiti (omejevati), v pass. (s)krčiti se, (z)manjšati (zmanjševati) se, (z)nižati se, pri(haja)ti na … , pasti (padati) na … : hos (sc. octo libros) ad sex libros redigere Varr., ex DC ad tres senatores se redactos esse dixerunt C., ad paucitatem Cu., familia ad paucos redacta Ci., ad numerum duorum redigor O., ad nihilum redigere L., Lucr., ad assem redigere Plin., vilem redigi ad assem H., aliquem (aliquid) redigere (eo), ut … Ci., Ter., L., Sen. ph., Lucr., mentem in timores H. do bojazni znižati = v strah spraviti, vnesti bojazen, ad internecionem C. uničiti, victoriam ad vanum et irritum L. spodnesti (obrezuspešiti) in izničiti.

2. (denar) (iz)terjati, poterjati: Icti. idr., omnem redegit Idibus pecuniam H., redigere omne argentum Pl., omnem pecuniam ex vectigalibus Ci., multum auri est redactum Eutr., pecuniam ex capto Cu. zahtevati, terjati kot odkupnino, bona vendere et in publicum redigere L. in izkupiček poslati (oddati) v državno blagajno (izročiti državni blagajni), praedam in fiscum redigere T. za državni zaklad zaseči (zasegati), pars praedae ad quaestorem redacta est L. je pripadel kvestorski blagajni, frumenti copia penes istum redacta est Ci. je prišla v njegove roke; occ. izkupiti, iztržiti, dobiti, prejeti: quantam pecuniam ex bonis patriis redegisset Ci., HS ducenties ex praeda redactum est L. —

II. (z zabrisanim pomenom predpone re)

1. v kako stanje (položaj) spraviti (spravljati), (pri)siliti, pripeljati, privesti, dovesti: Ter., Sen. rh., Iust., Eutr. idr., redigere in versiculos Q., ad ultimam tabem corpus (o ljubezni) Val. Max., in cinerem Hier., ficos in formam panis Col., sub potestatem N., sub imperium N., C., sub ius dicionemque L., bolje civitatem in potestatem C., Ci., in dicionem Ci., in servitutem C. zasužnjiti, Arvernos in provinciam (in formam provinciae L.) redigere C. Arvernsko spremeniti v provinco, narediti za provinco, in ordinem redigere
a) spraviti (spravljati) v red: Corn., Q.
b) spreje(ma)ti v kanon klasikov, uvrstiti (uvrščati), prište(va)ti med klasike: Q.
c) (po)klicati ali pozvati (pozivati) k redu (miru), zahtevati brzdanje (naj se kdo brzda), zavrniti: L. fr. ap. Prisc., Suet.; metaf.: quasi aliquid redigere Plin. iun. omejiti.

2. occ. (z dvojnim acc.) narediti, napraviti, storiti: ea facilia ex dificillimis animi magnitudo redegerat C. najtežje lahko narediti, Suebi Ubios infirmiores redegerunt C. so oslabili.

réfractaire [refraktɛr] adjectif uporen, nepokoren; technique odporen proti ognju; nezgorljiv; masculin upornež, nepokornež; oseba, ki se je uprla delu v Nemčiji med zadnjo svetovno vojno

conscrit masculin réfractaire vojaški obveznik, ki ne pride k naboru
brique féminin réfractaire proti ognju zelo odporna opeka
prêtre masculin réfractaire duhovnik, ki ni hotel priseči republiki (leta 1790)
être réfractaire aux ordres, aux autorités ne se pokoravati ukazom, oblastem
être réfractaire aux influences biti neobčutljiv, nedostopen za vplive

Reihenabstand, der, Agronomie und Gartenbau razmik med vrstami

relate [riléit] prehodni glagol
poročati (to s.o. komu)
obvestiti (to s.o. koga)
pripovedovati, povedati; spraviti (koga, kaj) v zvezo (to, with z)
vzpostaviti zvezo, odnose med, povezati
neprehodni glagol
nanašati se na, tikati se (to česa)
biti v zvezi, imeti zveze, biti soroden, v sorodstvu (to z)

to be related with (to) biti v zvezi z, biti v sorodstvu z
we cannot relate these phenomena (to each other) ne moremo teh pojavov (medsebojno) povezati
she is related to have said pravijo, da je rekla; menda je rekla

relational [riléišənəl] pridevnik (relationally prislov)
ki se tiče sorodstva, družine; označujoč neko zvezo ali odnos
slovnica ki rabi za označbo odnosov med besedami v stavku

rempart [rɑ̃par] masculin (mestno) obzidje; okop; figuré branik; prostor med obzidjem in bližnjimi bivališči

faire à quelqu'un rempart de son corps biti komu za zaščito, v obrambo

remplage [rɑ̃plaž] masculin, architecture polnilo med dvema zidoma; zalivanje vinskih sodov