Franja

vehō -ere, vexī, vectum (indoev. kor. *u̯eg̑h- gibati, vesti, voziti, peljati, premikati; prim. skr. váhati, vozi, nese, vleče, vahas- vozeč, vahítram vozilo, voz, ladja, gr. ὄχος [iz *Ƒόχος] voz, ὀχέω nesem, ὀχέομαι vozim (peljem) se, pamfil(ij)sko Ƒεχέτω naj prinese, lat. vehiculum, vehemēns, vehis, vectīgal, vectō, vectiō, vectitō idr., umbr. arveitu, arsueitu, arueitu = lat. advehito, kuveitu = lat. convehito, osk. veia (iz *u̯eh-i̯a) = lat. plaustrum, lit. vèžti = sl. voziti, vesti, voz, skr. vāhas-, nem. Wagen, got. gawigan premikati, tresti, stvnem. wegan = stvnem. wagan premikati se, zibati se, got. wagjan = stvnem. weggen = nem. bewegen, wägen, wiegen, got. wigs = stvnem. weg = nem. Weg, Wage, Wiege)

I. act.

1. (s kakim vozilom, plovilom, konjem idr.) z mesta na (drugo) mesto voziti, (od)peljati, spraviti (spravljati), odpraviti (odpravljati), prepeljati (prepeljevati, prepeljavati), prevažati, nositi, odnesti (odnašati), vesti, odvesti (odvažati), (od)vleči: Ter., Varr., Pr., currum albentes vehebant equi Ci., triumphantem (sc. Camillum) albi vexerunt equi L., te tuae vexere tigres H., uxorem plaustro Tib., aura vehit navem Val. Fl. žene, goni; meton.: singuli currūs senos viros vehebant Cu. na vsakem vozu se je peljalo šest mož; med. gibati se, premikati se: totum animal movebatur illud quidem, sed inmoderate et fortuito ut sex motibus veheretur Ci., apes trans aethera vectae V. leteče; pren.: temere in pericula vectus Cu. spustivši se.

2. occ. nesti, nositi, prinesti (prinašati): herum Pl., parentes suos Sen. ph., reticulum panis humero H., sarcinas, pecuniam Cu. nesti s seboj, talenta Cu. odpraviti, ex annona decem dierum et septem, quam in expeditionem pergens vehebat cervicibus miles Amm., (sc. formica) vehit ore cibum V., vehit equus dominum H., ille taurus, qui vexit Europam Ci., quos vehit unda V., cum (sc. amnis) aquae vim vehat L. s seboj vali (podi, žene, drevi), flumina vehunt aurum Cu., quodque suo Tagus amne vehit, fluit ignibus aurum O., vecta spolia, captivi, simulacra montium T. prevažali so (pri triumfu) = kazali so, razkazovali so; z dat.: ut militi … eques … frumentum veheret L. da je prinašal (dovažal); abs.: vehit Veg. nosi (jezdeca); metaf.: quod fugiens hora vexit H. je prinesla, prinese, aliquem ad summa vehere T. koga pripeljati do najvišjih časti, povzdigniti koga do vrhunca časti.

3. pass. dati se voziti (peljati), voziti se, peljati se, prepeljati (prepeljevati, prepeljavati) se ipd.: Pl. idr., nube vehi O. dati se nesti oblaku, puppe vehi O., cum in lecticulā veheretur Eutr. ko se je dal nositi, ko so ga nosili, curru vehi Ci., L., O., Plin., Vell., vehi in raedā, in essedo Ci., vehiculo iuncto (gl. vehiculum); pesn.: in niveis equis vehi O. = na zmagoslavnem vozu, v katerega so vpreženi belci; occ.
a) jezditi, jahati: equo vehi Ci., C., in quo (sc. equo) ego vehebar Ci., equo citato ad hostem vehitur N. jezdi v naskoku proti sovražniku, pisce vehi quaedam (sc. Nereides) videntur O.; abs. vehi (sc. se equo) jezditi, per urbem Ci., vehi post se L.
b) voziti (peljati) se na ladji, ladjati, pluti, jadrati: Plin. iun. idr., vehi navi Pl., in navi Pl., Ci., N., lintribus Varr., puppe, rate O., phaselis V., in quadriremi Ci., per mare vectus Pl., per aequora vectus V.

4. redko intr. = vehi, toda le v pt. pr. in gerundiju: vehens quadrigis Ci., plaustro vehens Iust., in equo vehens Quadr. ap. Gell., ius lecticā per urbem vehendi Suet.

vélik big, large; great; (visok) tall, high; (razsežen) vast, spacious

v vélikem obsegu on a large scale
vélika črka capital letter, upper-case letter, majuscule
véliki četrtek Maundy Thursday
vélik del a great deal
lov na véliko divjad big-game hunting
Aleksander Veliki Alexander the Great
véliki (glavni) dobitek first prize
vélika bitka great battle
véliki in mali (figurativno) great and small
véliki inkvizitor grand inquisitor
vélika gospoda (imenitniki) the great
Karel Veliki Charlemagne, Charles the Great
vélika laž a big lie
vélika luža (figurativno, Atlantik) the big pond, the big drink
vélik (slaven) mož great man, (visok) tall man
Veliki Medved astronomija Ursa Major, the Great Bear, the Plough
véliki mojstri the great masters pl
vélika noč religija Easter
véliki petek religija Good Friday
vélika sobota religija Holy Saturday
vélika obzirnost great discretion
véliko naročilo large order
vélik(i) nakup(i) bulk purchases pl
véliko podjetje largescale enterprise
vélik pesnik great poet
véliki stroški heavy expenses pl
z vélikim trudom with great pains
vélik umetnik great artist
véliki teden religija Holy Week
Veliki Voz astronomija the Great Bear, the Plough, Charles's Wain, the Wain, ZDA the Big Dipper
vélika soba large room
véliki vezir Grand Vizier
véliki vojvoda Grand Duke (ženski spol Duchess)
vélika žival large animal
vélika živina (figurativno, žargon) big shot, big noise, big wheel
oba sta enako vélika they are both the same size
pisati, tiskati z véliko črko to capitalize
oni živijo v vélikem slogu they live in great style

vêlik grand, de haute taille (ali stature) , de grande taille; gros, vaste ; (odrasel) adulte, majeur; remarquable, considérable

veliki les grands, les adultes, les grandes personnes
veliki in mali petits et grands
srednje velik de moyenne grandeur, de taille moyenne
velika črka (lettre ženski spol) majuscule ženski spol (ali capitale ženski spol)
velik človek, mož un homme grand, (figurativno) un grand homme
Karl Veliki Charlemagne
Peter Veliki Pierre le Grand
veliki četrtek (petek) jeudi (vendredi) saint
velika noč Pâques ženski spol množine
veliki traven (srpan) le mois de mai (d'août)
kako ste veliki? combien mesurez-vous?, quelle est votre taille?, quelle taille avez-vous?
na veliko zapravljati mener un grand train de vie, vivre sur un grand pied, faire le (ali jouer au) grand seigneur

vêlik gran(de) ; (odrasel) adulto, mayor ; (prostoren) espacioso ; (obširen) amplio, extenso; vasto

veliki in mali grandes y pequeños, chicos y grandes, todo el mundo
Karl Veliki Carlomagno m
srednje velik de tamaño medio
z velikim trudom con gran esfuerzo, a duras penas
v velikih potezah a grandes rasgos
velika črka (letra f) mayúscula f
velik mraz (vročina) frío m (calor m) intenso
velik mož hombre m grande, hombre m de gran estatura, fig hombre insigne, un gran hombre
velika napaka falta f grave
velika noč (rel) Pascua f
veliki petek (rel) viernes m santo
velika razlika gran diferencia f
kako velik je? ¿qué talla tiene?
na veliko prodajati vender al por mayor

Ventidius 3 Ventídij(ev), ime rimskega rodu; poseb. znan je P. Ventidius Bassus Publij Ventidij Bas, mož nizkega rodu, pozneje senator in konzul, Cezarjev, pozneje Antonijev pristaš: Ci., Iuv., Gell. Od tod adj. Ventidiānus 3 ventídijski, ventidijánski: rumores Ci. ap. Non.

véra (-e) f

1. religione, fede, confessione:
širiti, učiti, zavračati vero diffondere, insegnare, respingere la religione
nauki, resnice, skrivnosti vere insegnamenti, verità, misteri della fede
zatajiti vero prednikov rinnegare la religione degli avi
državna vera religione di stato
judovska, krščanska, muslimanska vera religione, confessione ebraica (giudea), cristiana, musulmana
rimskokatoliška vera religione cattolica, cattolico romana
kriva vera eresia
prejeti tolažila vere ricevere gli ultimi sacramenti, l'estrema unzione
vera, upanje, ljubezen fede, speranza, carità

2. religione, fede, culto:
svoboda vere libertà di religione
vera v posmrtno življenje fede nella vita ultraterrena

3. (s tradicijo prenašano mnenje o obstoju česa skrivnostnega) credenza:
vera, da črna mačka prinaša nesrečo la credenza per cui un gatto nero porti sfortuna

4. pren. fede, convinzione, convincimento, il credere:
vera v lepšo prihodnost il credere in un avvenire migliore

5. pren. fiducia:
izgubiti vero v zdravnike non aver più fiducia nei medici

6. pren. (skupek načel, naukov) credo

7. rel. (molitev) credo (apostolico)

8. (v medmetni rabi)
vere mi, na mojo vero, pri moji veri sulla fede, in verità
šalj. affè mia, affè di Dio
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
kaj storiti v dobri veri fare qcs. nella convinzione che
učiti, oznanjati krivo vero sostenere il falso
to je mož vere è una persona degna di fiducia

verità f

1. resnica:
la bocca della verità pren. resnicoljuben mož, človek, ki se ne laže
siero della verità serum resnice
verità sacrosanta sveta resnica
dire la verità povedati resnico; ekst. biti točen (ura)
per dire la verità resnici na ljubo, če naj bom odkrit

2. resnica (v absolutnem smislu):
in verità, per la verità v resnici, pravzaprav
verità di fede relig. verska resnica
verità rivelata razodetje
verità scientifiche znanstvene resnice

3. resničnost

4. odkritosrčnost
PREGOVORI: la verità viene sempre a galla preg. resnica bode v oči

verrēs -is, m (iz *versēs; indoev. kor. *u̯ers namakati, škropiti označuje moška bitja, enako kot indoev. kor. *ers- [gl. rōs] in skr. ukṣáti škropi : ukṣán- bik; prim. skr. varṣam, varṣaḥ dež, vár̥ṣati dežuje, vr̥ṣaḥ, vr̥ṣa-bháḥ bik, vr̥ṣniḥ moški, oven, vr̥ṣan- samec, mož, žrebec, gr. ἕρση (ἔρση) = ἐέρση Hom. = dor. ἔρσα = kretsko ἄερσα rosa, ἄρρην, [Ƒάρρην], ἄρσην, ἔρσην moški, let. versis vol, govedo) merjasec, tudi prašič: Varr., H., Col., Ph.; metaf. zaničlj. o človeku: Pl. Kot nom. propr. C. Cornelius Verres Gaj Kornelij Ver, zloglasni propretor na Siciliji v letih 73—71, ki ga je Cicero(n) tožil zaradi izsiljevanja; še preden je bil obsojen, je prostovoljno odšel v pregnanstvo, kjer je umrl l. 43: Ci.; v besedni igri: in labores Herculis hunc „verrem“ non minus quam illum aprum Erymanthium referri oportere Ci. Od tod adj.
a) Verrius 3 Vêrov: lex Ci.; subst. Verria -ōrum, n (sc. sollemnia) Verova slovesnost, ki jo je Ver sam ukazal prirediti na Siciliji sebi v čast: Ci.
b) Verrīnus 3 Vêrov: ius Ci. = Verovo pravo, pa tudi = prašičja juha, cauda (gl. to besedo) Ci.; subst. Verrīnae -ārum, f (sc. actiones) Ciceronovi sodni govori proti Veru: Prisc., M.

Opomba: Nom. sg. verris: Varr.

Vestorius -iī, m Vestórij, rimski nom. propr., npr. C. Vestorius Gaj Vestorij, menjalec v Puteolih, izobražen mož, Atikov in Ciceronov prijatelj: Ci. ep. Od tod adj. Vestoriānus 3 Vestórijev, vestórijski, vestorijánski: haeresis, Rufio Ci. ep., nuper accessit et Vestorianum, ab auctore appellatum Plin.

vetus, veteris (prim. skr. -vatsá-, vatsará- leto, gr. ἔτος [iz Ƒέτος] leto, ἐτήσιος leten, hetitsko witiš leto, starejše sl. vetek star, lit. vẽtušas star, prileten, lat. vetulus, vetustus; od tod imena [prvotno] enoletnih živali: skr. vatsáḥ enoletna žival, junec, letnjak, tele, govedo, vatsakaḥ teletce, teliček, lat. veterīnus, veterīnae, vitulus, vitula (prim. tudi Italia), got. wiþrus jarček, jagnje, bacek, stvnem. widar = nem. Widder oven, jarec)

1. mnogo let imajoč, prileten, (že) star, ostarel, osivel, postaren, postaran, mator (naspr. mlad): Pl., homo, poëta Ter., senatores L., imperatores duo veteres N., parentes V., veteres senes Tib. ali veteres et senes T. stari (in) o(b)nemogli ljudje, senectus H. ali aetas vetus Tib. siva starost, ostarelost, matorost; veteres boves (naspr. novelli) Varr., pecudes Varr., gallinae (naspr. iuvencae) Plin., Col.

2. star (ne nov), (že) dolgo obstajajoč, dolgoleten, včasih = dosedanji (naspr. novus, recens): Pl., Ter. idr., senator vetus et gravis aetate L., vetus amicus et hospes Ci., veteres aegri Plin. že dolgo časa bolni ljudje, vetus hospitium Ci. pred davnim (davnimi časi) ustanovljeno (vetustum hospitium = že dolgo obstajajoče), vetus Valeriae gentis laus, vetus institutum, mos Ci., vetus est, quod dicam Ci. stara reč je, veteres necessitudines Ci. ep., vetus amicitia Ci., N., colonias deducere novas, renovare veteres Ci., vectigalia vetera et nova Ci., vetus consuetudo S., Q., nobilitas S., oppidum Ci., urbs O., Antemna veterior est quam Roma Ca. ap. Prisc., Veteres campi L. Stare poljane (kraj v Lukaniji), vinum vetus Ci., Lact., veteres naves C., vetus casa, silva, cruor O., veterrima laurus V., vetus panis, veteres clavi Plin.; poseb. miles vetus Ci., L. ali veteres milites C., L. star(i) vojak(i) = vojak, ki že dolgo služi ali je dolgo služil, vojaki, ki že dolgo služijo ali so dolgo služili; od tod pogosto = izkušen(i) vojak(i), veteran(i); tako tudi vetus exercitus L. ali veteres exercitus C., L., legiones L., Auct. b. Alx., centuriones L.; occ. star = izkušen, izurjen, izvéden, izvežban, prekaljen, spreten, vešč, rutiniran: accusator, gladiator, histrio, imperator, sicarius Ci.; z gen. = izkušen, izurjen, izveden, izurjen, prekaljen, spreten, rutiniran v čem, pri čem, na kakem področju, poznavajoč kaj, vešč česa, obvladujoč kaj: laborum Sil., operis ac laboris, belli, militiae, regnandi T., Vogesi vetus et penitus infixum erat arma Romana vitandi T. staro in globoko zakoreninjeno Vogezovo načelo je bilo izogibati se rimskemu orožju; z in z abl.: vetus in astutia Don. osivel v … ; z inf.: vetus bellare Sil.

3. star (naspr. novus, recens), sedanji, nekdanji, daven, zdavnji, prejšnji, starodaven: quaestus Pl., omne tempus non ad oblivionem veteris belli, sed ad comparationem novi contulit Ci., vetera bella Ci., statuae veterum hominum deiectae Ci., credendum est veteribus et priscis, ut aiunt, viris Ci. možem iz starih časov in, kot se reče, iz starodavnosti, veteres (starih navad (šeg) se držeči) et sancti viri S. fr., veteres auctores (naspr. recentes auctores) T., veterrimi poetae Ci. prav iz starodavnosti, iz davnine, exemplum imperii veteris Ci., vetus delictum L., veteres reges, Sabini, vetera mala V. stare korenine, in veterem revoluta figuram V., vindicare veterem iniuriam Ph., vetus vinum Col., Plin.; pri T. je vetus pogosto tisto, kar je bilo pred bitko pri Akciju (l. 31): aetas T. nekdanji čas, davnina, veteris populi Romani prospera vel adversa claris scriptoribus memorata sunt; temporibusque Augusti dicendis non defuere decora ingenia T. — Od tod subst.
a) veterēs -um, m starodavniki, stari, predniki: maiores nostri, veteres illi Ci., Saturninus aut quisquam illorum veterum Ci. mož iz starih časov (starodavnosti); šele poklas. = stari (starodavni) pisatelji: putavere nostri veteres Plin., omnes veteres et Cicero praecipue Q., orationes veterum et novorum Q., hoc sibi illi veteres persuaserant T. klasiki, antiqui veteres Fr. starodavni Grki. Kot nom. propr. Veterēs -um, f (sc. tabernae) stare menjalniške barake na južnem delu Foruma: sub Veteribus Pl., Varr., Ci., Plin., pone Veteres L. Kot priimek, npr. C. Antistius Vetus Gaj Antistij Vetus (Veter), Cezarjev zaupnik, l. 57. kot tribunus plebis Ciceronov pristaš v sporu s Klodijem: Ci. ep.; L. Antistius Vetus Lucij Antistij Vetus (Veter), konzul l. 55 po Kr. skupaj z Neronom, pozneje poveljnik v Germaniji: T.
b) vetera -um, n staro, nekdanje, preteklo, preteklost, nekdanjost, starína, stare reči (stvari, zadeve), stari dogodki (pripetljaji, prigodki), stara zgodovina ipd.: vetera vaticinamini Pl. stare, davno znane reči, vetera scrutari Ci. stare bajke, si vetera mihi ignota (sc. sunt) Ci. prejšnji (stari) dogodki, vetera odisse, nova exoptare S., vetera novis antehabeo T., vetera semper in laude, praesentia in fastidio esse T., vetera et antiqua mirari T. postarano in starinsko, nescio an venerint in manus vestras haec vetera T. ti stari spisi, vetera omittere Ci. ep., S. kar je (nekdaj) bilo, (kar je) preteklo.

Opomba: Prvotna obl. veter -eris: Enn. ap. Prisc., Acc. ap. Prisc.; abl. sg. nav. vetere, le pri Iuv. in Stat. veterī; nom. pl. n. vetera -um; komp. le star. veterior, sicer vetustior (od adj. vetustus); superl. veterrimus, poklas. vetustissimus.

virāceus 3 (vir; glede na tvorbo prim. gallināceus: gallus) možu podoben (= le na zunaj (le navidezno) mož): vir Varr. ap. Non.

virīlitās -ātis, f (virīlis)

1. moškost, moštvo, rodilna moč, plodilna moč, sposobnost razmnoževanja, rodilnost, plodila, spolovila, rodila: Auct. b. Alx., Plin., Mart., Dig.; o živalih: Col., Plin. idr., Abdus ademptae virilitatis T. rezanec, skopljenec, kastrat, kastriranec, appellavit Caesarem Gaiam, quasi incertae virilitatis T. kakor da ne bi bil mož, virilitate excisā Q.

2. moška doba, moška starost: Plin., incerta S.

3. metaf. moškost, moštvo, moška moč, moški nastop, možatost (v govorjenju in dejanju): virilitas ab his petenda Q., standi virilitas Val. Max.

vitta -ae, f (sor. z viēre)

1. naglavna obveza (poveza), naglavni trak (povoj), šapelj
a) darilnih živinčet in za darovanje namenjenih oseb: O., Iuv. idr., auro vittisque velatus iuvencus V., vittae deûm (bogovom posvečene), quas hostia gessi V.
b) svečenikov in svečenic, tudi pesnikov in drugih svetih mož: Lucan., Val. Fl. idr., Anius niveis circumdata tempora vittis concutiens et tristis ait O., Phoebi sacerdos … vittis redimitus tempora V., Helenus … exorat pacem divom vittasque resolvit sacrati capitis V. (ker hoče prerokovati), his niveā cinguntur tempora vittā V.
c) poštenih svobodnorojenih žena in deklic: Pl., Pr. idr., vitta coërcuerat neglectos alba capillos O., crinales vittae O., quamvis vittae careatis honore O., vittae tenues, insigne pudoris O.

2. obvezilo, poveza, obvezilnica, ovojni trak (na posvečenih stvareh)
a) okrog žrtvenika ali dreves: molli cinge haec altaria vittā V., stant Manibus arae, caeruleis maestae vittis V., quercum vittae sertaque cingebant O.
b) volneni trak, s katerim so ovijali veje prosilci za varstvo, milost ali pomoč: vittā comptos voluit praetendere ramos V., praeferimus manibus vittas ac verba precantia V., audierat laurumque manu vittasque ferentem O., decorae (= decoratae) supplice vittā H.

vodnar moški spol (-ja …)

1. zgodovina der Wasserverkäufer

2. (povodni mož) der Wassermann

volō³ -ōnis, m (velle) prostovoljec, volontêr; v pl. o sužnjih, ki so se po bitki pri Kanah ob pomanjkanju svobodnorojenih za orožje sposobnih mož prostovoljno ponudili v vojaško službo: bello Punico cum deessent qui scriberentur, servi pro dominis pugnaturos se polliciti in civitatem recepti sunt et volones, quia sponte hoc voluerunt, appellati Macr. (po Varr.), volones dicti sunt milites, qui post Cannensem cladem usque ad octo milia quum essent servi, voluntarie se ad militiam obtulere Fest., P. F. (prim. L. 22, 57, 11), Sempronio volones (sc. evenerunt) L.; kolekt.: vetus miles tironi, liber voloni sese exaequari sineret L.

volver [-ue-; pp vuelto]

1. obrniti, valiti, valjati; spremeniti (v); preorati; nazaj dati, vrniti; nazaj poslati; odbijati, odvrniti; bljuvati, bruhati; prevesti

volver la cara, volver el rostro ozreti se, obrniti se
volver la comida izbruhati jed
volver de espaldas na rame dati
volver la(s) espalda(s) komu hrbet obrniti
eso me vuelve furioso to me spravi v besnost
volver la hoja obrniti list, (fig) začeti drugo (novo) življenje
volver loco (a) koga v obup spraviti; komu glavo zmešati
volver mal por mal vračati zlo za zlo
volver tonto poneumniti
volver un vestido obrniti obleko
no tener adónde volver los ojos (fig) prav nič si ne znati pomagati

2. vrniti se; spet k sebi priti, zopet se zavesti; obrniti se; odbiti se

volver atrás vrniti se, obrniti se
al volver na povratnem potovanju
a un volver de cabeza v hipu, kot bi trenil
volveré otra vez se bom še enkrat oglasil
le ha vuelto la calentura (on) ima zopet vročino
vuelvo volando ta hip se vrnem
volver a casa vrniti se domov
volver al buen camino (fig) ubrati pot kreposti
volver a asegurar ponovno (zopet) zagotoviti; pozavarovati
volver a decir ponoviti
¡(eso) no lo vuelvas a decir! tega ne reci še enkrat!
volver a empezar zopet, znova začeti
volver a ver zopet videti
volver a traer nazaj prinesti
hoy he vuelto a nacer danes sem ušel smrtni nevarnosti
volver de hablar con pravkar govoriti z
volver en sí spet k sebi priti, spet se zavesti; premisliti si
volver en su acuerdo zopet k sebi priti
volver por sí braniti se; vzpostaviti svojo čast
volver por alg. zavzeti se za koga
volver sobre pokazati na; vrniti se na
volver sobre sí (fig) vase iti; opomoči si
volver sobre el asunto vrniti se na stvar
volver sobre sus pasos po isti poti nazaj iti
volverse obrniti se, vrniti se; spremeniti se; postati; pokvariti se (vino); otrpniti, zaspati (noga)
volverse atrás (fig) ne držati besede, figa mož biti
volverse atrás de un contrato umakniti (preklicati) pogodbo
volverse loco znoreti, nor postati
volverse loco buscando kot nor iskati
es para volverse loco človek bi znorel
volverse contra uno obrniti se proti komu; preganjati, zasledovati koga, spreti se s kom
volverse a casar spet se poročiti
todo se me vuelve del revés (ali en contra) vse mi gre narobe
me he vuelto a dormir spet sem zaspal

vŕl honrado; cabal ; (pogumen) valiente, bravo, valeroso

vrl mož hombre m cabal

vrniti komu milo za drago frazem
(maščevati se) ▸ nem marad adós, elégtételt vesz
Ko jo je mož udaril, mu je vrnila milo za drago. ▸ Amikor a férje megütötte, nem maradt az adósa.
Sopomenke: vrniti komu milo za žajfo

vzóren (-rna -o) adj. ideale, modello, inappuntabile; specchiato, esemplare:
vzorna družba società ideale
vzoren učenec scolaro modello
vzorno posestvo podere modello
mož vzorne poštenosti uomo di specchiata onestà

wild divji; Pflanzenkunde samorasel; See, Wetter: viharen; Blick: srep; figurativ divji, neukročen; Wilder Apfel Pflanzenkunde lesnika; Wilde Birne Pflanzenkunde drobnica; Wilder Wein Pflanzenkunde vinika; der wilde Mann divji mož; wildes Fleisch Medizin divje meso; wilde Deponie divja/neurejena deponija; wilde Ehe konkubinat, divji zakon; wilder Jäger divji lovec; wilder Westen Divji zahod; wie wild kot divje/divji; wild sein Kinder: divjati; wild sein auf biti (ves) divji/nor na; wild werden podivjati, figurativ popeniti; es wild treiben divjati; halb so wild saj ni tako hudo