Franja

μεσότης, ητος, ἡ sreda, srednja mera, prava mera.

μέτρημα, ατος, τό (odmerjena) mera.

μετρητής, οῦ, ὁ (μετρέω) metret, mera za tekočine (ki je držala 40 l) NT.

μέτριος 3 (μέτρον) I. 1. zmeren, πῆχυς srednji ali navadni (tudi grški) vatel, ki je bil za tri palce manjši nego babilonski in je imel 21 ali 24 palcev; τὰ μέτρια διενεχθέντες v majhnih, malenkostnih razporih, ἐπὶ μετρίοις pod zmernimi (pravičnimi) pogoji, οἷς μὴ μέτριος αἰών življenje z neizmernimi nadlogami. 2. a) primeren, povoljen, zadosten, pristojen; b) α.) zdržen, pravičen, blag, pošten; β.) preprost, navaden ἐσθής; γ.) krotek, pohleven. 3. majhen, neznaten, pičel; subst. τὸ μέτριον prava mera, zmernost, sredina, kar je pravično ali pristojno. II. adv. μετρίως 1. primerno, pristojno λέγω, μετρίως εἶπον preudarno sem povedal; zadosti, dovolj δηλόω; μετρίως ἔχει dobro je, primerno je. 2. zmerno, pičlo, nekoliko, μετρίως αἰσθάνομαι sem srednjega razuma ali malo razsoden, οὐ μετρίως ne malo, zelo NT. 3. skromno, prijazno, pravično.

μετριότης, ητος, ἡ 1. zmernost, skromnost, zdržnost τῶν σίτων. 2. prava mera, srednja pot.

μέτρον, τό [Et. iz med-tro-m, gl. μέδο-μαι] 1. a) mera, merilo, merska posoda, merska palica; pl. mere in uteži Her. 6, 127; b) pravična mera, ἐκ μέτρου na mero NT; c) pren. merilo, vodilo, pravec. 2. vse, kar se meri, pot, prostor, obseg, kraj, ὅρμου = v pravo pristanišče; dolgost κελεύθου, cvet ἥβης, πίστεως popolna vera NT. 3. mera v stihih, metrum, ἐν μέτρῳ v vezani besedi, v stihih, ἄνευ μέτρου v nevezani besedi, v prozi.

μηρός, ὁ ep. poet. [Et. iz mē(m)s-ro-; prv. pom. meso; lat. membrum (iz mēmsro-m), slov. meso (iz mēmso). – pl. ep. μῆρα, τά] 1. gornji mesnati del noge, bedro. 2. stegno, bedrna mišica.

μῆτις, ιος ep., at. ιδος, ἡ [Et. iz kor. mē meriti; lat. metior, slov. mera, meriti. – dat. ep. μήτῑ] 1. razum, pamet, preudarnost, previdnost. 2. svet, načrt, naklep, ὑφαίνω snujem načrt ali naklep, μῆτιν ἐρέσσω premišljam, preudarjam kaj.

ξέστης, ου, ὁ ksestes (lat. sextarius), atiška mera = 1/2 litra; vrč, kupica NT.

πῆχυς, εως, ion. εος, ὁ [Et. idev. bhāag'hu-s, nem. Bug; pl. πήχεις, εων, ion. πήχεες, έων, NT πηχῶν, -εσιν, -εις] 1. komolec, laket, pos. podlakti, roka. 2. komolec (kot mera od komolca do konca prstov = 46 cm), laket, vatel. 3. a) pregib, zgib (kjer sta staknjena oba konca loka); b) pl. zavita konca na liri.

ῥυ-θμός, ὁ, ion. ῥυσμός [Et. od ῥέω enakomeren tok] 1. mera, takt, ritem, ἐν ῥυθμῷ po taktu, ῥυθμοὺς σαλπίζω trobim po taktu, dajem takt. 2. a) razmerje, somernost, skladnost, ubranost; b) lepa postava ali oblika; c) čud, značaj, narav.

σκάπτω [Et. kor. (s)qap-, slov. kopati. – Obl. fut. σκάψω, aor. ἔσκαψα, pf. ἔσκαφα, pass. pf. ἔσκαμμαι, aor. ἐσκάφην] kopljem, prekopavam; τὰ ἐσκαμμένα majhen jarek (kot mera pri skakanju; kdor je dalje skočil, je bil zmagalec).

στάδιον, τό [Et. staro: σπάδιον, gl. σπάω] pl. τὰ στάδια in οἱ στάδιοι 1. dolgostna mera "stadij" (ca 192 m). 2. dirkališče. 3. dirka, στάδιον ἀγωνίζομαι tečem za stavo.

σχοῖνος, ὁ 1. sit(je), loček, ločje. 2. vrv, konopec. 3. merska vrvica, dolgostna mera Egipčanov in Perzijanov (po Her. = 60 stadijev).

τέταρτος 3, ep. τέτρατος četrti; subst. ἡ τετάρτη: a) četrti dan; b) četrtina, četrt (mera). – adv. τὸ τέταρτον četrtikrat.

τόνος, ὁ (τείνω) 1. a) kar je napeto, vrv, konopec; pl. napete vrvi; b) struna. 2. a) napenjanje, natezanje, napetost, moč, povdar; b) glas, zvok, naglašanje; c) mera (stihov), ἐν ἑξαμέτρῳ τόνῳ v šestomeru.

χοῦς², χοός, ὁ [gen. pl. χοῶν, acc. χόας] (χέω) mera za tekočine, majolika, vrč (= 12 κοτύλαι = 3 1/4 l).

высший superl. k высокий najvišji;
высшая математика višja matematika;
высшее учебное заведение visoka šola;
товар высшего качества blago najvišje kakovosti;
высшая мера наказания najvišja stopnja kazni, smrtna kazen;
высшей степени zelo, nadvse

засту́пник -а ч., naméstnik -a m., branílec -lca m.

• засту́пник ме́ра pòdžupàn

линейный linearen;
линейная мера dolgostna mera;
линейные войска redna vojska;
линейный корабль linijska bojna ladja