Franja

obtok² [ò] moški spol (-a …) krvni: anatomija, medicina der Kreislauf; (kolateralni Kollateralkreislauf, krvni Blutkreislauf, mali/pljučni krvni Lungenkreislauf, veliki krvni Körperkreislauf)
zastoj srca in krvnega obtoka medicina der Herz-Kreislaufstillstand

oder [ó] moški spol (odra …)

1. gledališki: die Bühne; das Bühnenhaus; (prizorišče) die Szene; -bühne (amaterski Liebhaberbühne, Laienbühne, eksperimentalni Studiobühne, mali Kleinbühne, marionetni Marionettenbühne, za vaje Probebühne, pogrezljivi Versenkbühne, premični Schiebebühne, stranski Nebenbühne, Seitenbühne, vrtljivi Drehbühne); (gledališče) die Bühne, das Theater
figurativno oder življenja Lebensbühne
zapustiti oder abtreten (tudi figurativno)
priklicati na oder s ploskanjem herausklatschen, hervorjubeln
aplavz na odprtem odru der Beifall auf offener Szene, der Szenenbeifall
priredba za oder die Bühnenbearbeitung

2. za manekenske nastope: der Laufsteg
govorniški oder die Rednerbühne

3. gradbeništvo, arhitektura, tehnika das Gerüst, die -bühne (delovni Arbeitsgerüst, Arbeitsbühne, Gestängebühne, fasadni Leitergerüst, gradbeni Baugerüst); metalurgija die Bühne
delovni oder pomorstvo die Stelling
viseči oder das Hängegerüst
vlečni oder die Kletterrüstung
vozeči oder Wagenbühne
vozilo z dvigalnim odrom der Turmwagen
postavljanje odrov der Gerüstbau

4.
mrtvaški oder die Bahre, die Totenbahre
položiti na mrtvaški oder aufbahren

5.
zgodovina krvavi oder das Schafott, das Blutgerüst, der Richtplatz
sramotilni oder der Pranger (tudi figurativno)
| ➞ → podij, tribuna

óder (gradbeni, zidarski) scaffolding, scaffold; (gledališki) stage, pogovorno, humoristično the boards pl; (šolski) platform; (govorniški) platform, rostrum, hustings, tribune

mali (gledališki) óder little theatre
sramotni óder pillory
krvavi óder (morišče) scaffold
viseči óder (npr. za pleskanje hiše ipd.) cradle
mrtvaški óder catafalque
ležati na svečanem mrtvaškem odru to lie in state
postaviti na sramotni óder to pillory
postaviti na gledališki óder (uprizoriti) to stage, to present, to produce
držati se na odru (o gledališčki igri) to continue a successful run

oglas moški spol (-a …) die Anzeige, das Inserat (mali Kleinanzeige, časopisni Zeitungsanzeige, za znanstvo Kontaktanzeige)
dati/dajati oglase inserieren
naročnik oglasa der Inserent
v malih oglasih im Anzeigenteil
dati oglas eine Anzeige aufgeben

oglás (v časopisu) advertisement (krajšava: ad); (objava) announcement

mali oglási (v časopisu) small ads
javen oglás public notice, (lepak) poster, placard
dati oglás (v časopis) to put (ali insert) an advertisement in a newspaper
sklicujoč se na vaš oglás referring to your advertisement
prosim, objavite dvakrat moj oglás v vašem časopisu please have my advertisement inserted twice in your paper

oglàs annonce ženski spol , placard moški spol , affiche ženski spol ; (reklamni) publicité ženski spol

dati oglas faire une annonce
objaviti oglas v časopisu mettre (ali faire passer, faire insérer) une annonce dans un journal
reklamni oglas annonce publicitaire; (plakat) affiche
mali oglasi (v časopisu) les petites annonces
prostor za oglase v časopisu section ženski spol des annonces

oglàs (-ása) m

1. avviso; notizia; časn. inserzione, annuncio; partecipazione:
dati oglas v časopis fare un'inserzione sul giornale
mali oglasi piccoli annunci, piccola pubblicità
reklamni oglasi annunci pubblicitari
ženitni oglasi annunci di matrimonio

2. redko avviso, notifica
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
publ. žarg. oglas abonentskih cen tamburo
oglas o dajanju v najem affittasi, appigionasi

oglàs anuncio m ; notificación f ; publicación f

reklamni oglas anuncio m publicitario; (plakat) cartel m; aviso m; (inserat) inserción f
mali oglasi (v časopisu) anuncios m pl económicos
inserirati oglas insertar (ali poner ali publicar) un anuncio (v en)
prostor za oglase (v časopisu) sección f de anuncios

òglasnīk m oglasnik, rubrika za oglase: mali oglasnik mali oglasi

okar [ó] moški spol (-ja …) živalstvo, zoologija der Augenfalter
pravi okar Heufalter, das Kälberauge
mali okar Kleiner Heufalter
ledeniški okar Gletscherfalter
rjasti okar Ockerbindiger Samtfalter
Scopolijev okar das Scheckauge, der Gelbringfalter
srebrni okar Silberner Augenfalter

olenticus 3 (olēre) smrdljiv: olentica mali odoris loca P. F.

oltár religija autel moški spol

glavni, veliki oltar maître-autel moški spol
stranski, mali oltar autel latéral

opīniō -ōnis, f (opīnārī)

1. domneva(nje), mnenje, dozdeva(nje), misel, prepričanje, vera: T., Q., Plin. iun., Col., Cels. idr., (penitus) insita, falsa, mala, vetusta Ci., non re ductus es, sed opinione Ci.; s subjektnim gen.: opinione omnium vulgi Ci.; z objektnim gen.: impendentis mali Ci. slutnja, eius diei C. o uspehu tega dneva, deorum Ci., pa tudi: de diis Ci. (po)misel, predstava. Poseb. rekla: kot vrinjeni stavek: ut opinio mea fert (est) Ci., Col. po mojem mnenju, venit mihi (adducor) in opinionem N. začenjam domnevati, prihaja mi na misel, adducere aliquem in eam opinionem, ut … Ci. pripeljati koga do tega mnenja, rem in eam opinionem adducere, ut … Ci. zbuditi mnenje, praebere opinionem timoris C. navidezno kazati strah, opinione timoris C. z navideznim strahom, pretvarjajoč se, da se bojijo, speciem atque opinionem pugnantium praebere C. navidezno zbujati mnenje, kakor da se bojujejo (da so bojevniki), subire duarum rerum opinionem L. izpostaviti (izpostavljati) se dvojni sodbi, in eam opinionem Cassius veniebat finisse bellum Caelius in Ci. ep. na Kasija je začel leteti (padati) sum, Kasija so začeli sumiti, tenet vicinitatem opinio tamquam … Suet. soseščine se drži prepričanje, (češ) da ...; occ.
a) pričakovanje, nada, up(anje): T., vicit opinionem meam Ci.; z objektnim gen.: trium legionum C. upanje, da bo dobil tri legije; s subjektnim gen.: pro Thrasybuli opinione N. kakor je Trazibul pričakoval, praeter opinionem Ci., N. ali contra opinionem (omnium) C. ali ultra opiniones omnium Iul. Val. iznenada, (povsem) nepričakovano, proti pričakovanju, contra opinionem meam Plin. iun., opinione celerius Ci. hitreje, kot se je pričakovalo, celerius omnium opinione Auct. b. Alx. kot se je sploh pričakovalo, tako tudi: opinione citius, pulchrior (pulchrius) Varr. ap. Non., Pl., Ci. ep. kot kdo pričakuje (se pričakuje, se je pričakovalo).
b) domišljija, dozdevek, blodnja, blodna misel, sum(nja): vanae religionis Cu., laetitio et libido in bonorum opinione versantur Ci. slonita na domišljenih dobrinah.

2. mnenje drugih o kom, (dober ali slab) glas, (dobro ali slabo) ime, predsodek, sloves, slava: o. et fama T. (Dial.), cupidi opinionis Q., tantae opinionis esse, ut … Sen. rh., magna est hominum opinio de te Ci. svet plemenito misli o tebi, opinionem afferunt populo (z ACI) Ci. vcepljajo narodu ugoden predsodek; s subjektnim gen.: o. Galliae C. mnenje Galcev (o Rimu), contra opinionem militum C. v nasprotju z dobrim mnenjem vojakov, nasprotno dobremu mnenju vojakov (o Cezarju); z objektnim gen.: nimia ingenii opinio N., equitum opinio singularis est C. konjeniki so na prav dobrem glasu, propter eximiam opinionem virtutis C., maximam virtutis opinionem habere C. ali summam habere iustitiae … opinionem C. na daleč slovi zaradi svoje kreposti (pravičnosti), na daleč slovi kot kreposten (pravičen) mož, virtutis opinionem capere C. pridobiti si, malignitatis opinionem vereri T. (Dial.), ne invidiae et ingrati animi adversus clarissimum civem opinionem habeat L. da ne bi bil na slabem glasu (da ne bi bil razvpit) zaradi zavisti in nehvaležnosti do najsijajnejšega državljana, da ne bi veljal za zavistnika in nehvaležneža do najsijajnejšega državljana; occ. govorica, glas: opinio erat edita in vulgus C. govorica se je bila raznesla, divulgatā opinione tam gloriosae expeditionis Iust., opinio exierat L., (exiit Suet.) (z ACI) razširila se je govorica, opinionem serere (z ACI) Iust. glas (govorico) sprožiti (sprožati), razglasiti (razglašati), raznesti (raznašati).

oposum [ó] moški spol (-a …) živalstvo, zoologija družina: die Beutelratte; rod: das Opossum (paragvajski Südamerikanisches, severnoameriški Nordamerikanisches)
debelorepi oposum Dickschwanz-Beutelratte
mali oposum Zwergbeutelratte
mehkodlaki oposum Wollhaar-Beutelratte
mišji/podganji oposum die Opossummaus
pritlikavi oposum (polh vrečar) der Schlafmausbeutler
vodni oposum (vidra vrečarica) der Schwimmbeutler

opròstiv -a -o odpustljiv: -a greška; oprostiv grijeh mali greh; -ōst ž odpustljivost

òrao órla m, mn. òrlovi zool. orel, Aquila: orao krstaš zool. kraljevi orel; suri orao zool. planinski orel; orao kliktaš zool. mali klinkač; orao klokotaš zool. veliki klinkač; orao zmijar zool. kačar: orao ribar zool. belorepec, postojna; dvoglavi orao; natjerala orla zla godina da zimuje medu kokoškama včasih se moraš znajti tudi v položaju, ki bi sicer bil nesprejemljiv; astr. Orao

orel [ô] moški spol (orla …)

1. živalstvo, zoologija der Adler (planinski Stein-Adler, kraljevi Kaiser-Adler, stepski Steppen-Adler)
čopasti orel Kronadler
jezerski orel Seeadler (belorepec/postojna Seeadler, orjaški orel Riesenadler, kričavi belorepec Schreiseeadler, beloglavi jezerec der Weißkopfseeadler)
kragulji orel Habichtsadler
mali orel Zwergadler
ribji orel Fischadler

2. poetično: der Aar
v grbih: dvoglavi orel Doppeladler
nemški/avstrijski/ruski cesarski orel Reichsadler

orīgō¹ -inis, f (orīrī)

1. izvir, izvor, nastanek, začetek: N., V., O., Lucr. idr., doloris Ci., res a parva origine orta L., fontium origines H. „Nastanek“, „Prazgodovina“ (= gr. κτίσεις), naslov knjige Katona starejšega: Ci., Gell., Serv., od tod M. Cato in sextā origine Gell. v šesti knjigi svoje Prazgodovine; occ. rod, rojstvo: familiarum N., Achillis Cu. izvor od Ahila, illa clarus origine O., Sabinus modicus originis T., ab aliquo originem ducere H. ali deducere Plin. ali trahere L. izvajati (izpeljevati) svoj rod od koga.

2. meton.
a) rod, rodbina, rodovina, pleme: pulchrā origine Caesar V., ab origine ultimā stirpis Romanae generatus N. iz prastare rodbine.
b) praoče, praded, začetnik rodu: Aeneas Romanae stirpis origo V., o. Iuliae gentis Aeneas T., Cadmus o. patrum Stat., sunt huius origo Ilus et Assaracus O., filium Mannum, originem gentis conditoremque T.
c) začetnik sploh, stvarnik: melioris mundi O., Pegasus huius o. fontis O.; occ. materinska dežela, domovina, očetnjava, izvorno (materinsko) mesto: pars (sc. urbium) originibus suis praesidio, aliae (sc. urbes) decori fuere S.; pren.: Iudaea origo (prvotna domovina) eius mali T.

orsa f

1. medvedka

2. astr.
Orsa maggiore, Orsa minore Veliki, Mali medved

osa ženski spol medvedka

Osa Mayor (Menor) veliki (mali) medved (ozvezdje)