Franja

krivúlja (-e) f

1. mat. curva; ekst. parabola:
opisati krivuljo descrivere una curva
gorišče krivulje fuoco
lok krivulje arco della curva
prostorska krivulja curva spaziale
ravninska krivulja curva piana
sinusova krivulja sinusoide, curva sinusoide
krivulja jajčaste oblike ovale

2. (pot, ki jo naredi telo pri nepremočrtnem gibanju) curva:
balistična krivulja traiettoria
let v krivulji traiettoria di volo

3. (črta, ki ponazarja spreminjanje česa) curva:
karakteristična krivulja curva caratteristica
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
ekon. krivulja ponudbe, povpraševanja curva della domanda e dell'offerta
fiz. krivulja pritiska, toplote curva della pressione atmosferica, curva termica

križ¹ moški spol (-a …) oblika: das Kreuz; na okenskih krilih: die Kreuzsprosse; pri kartah: das Kreuz, das Treff; tehnika pri tkanju: die Rispe
astronomija Južni križ das Kreuz des Südens, Südliches Kreuz
astronomija Severni križ das Kreuz des Nordens, Nördliches Kreuz
malteški križ Malteser Kreuz, tehnika das Malteserkreuzgetriebe
šmarni križ rastlinstvo, botanika (šentjakobski grint) das Jakobskraut
Rdeči križ Rotes Kreuz
tehnika das -kreuz (Andrejev Andreaskreuz, Schrägkreuz, dvojni Doppelkreuz, kolutni Scheibenkreuz, koordinatni Koordinatenkreuz, osni Achsenkreuz, vrtljivi Drehkreuz)
nitni križ das Fadenkreuz
zastružni križ das Treibschneekreuz/Triebschneekreuz
kljukasti križ das Hakenkreuz
oblika križa die Kreuzform
v obliki križa kreuzförmig, kreuzartig
figurativno (deset let starosti) sedem križev siebzig Jahre

kríž cross; (razpelo) crucifix; (pri kartah) club (s pl); anatomija loins pl, the small of the back; (živalski) croup; (konjski) crupper; (goveji) rump; figurativno affliction, grief, sorrow, tribulation

Rdeči kríž Red Cross
kljukasti kríž swastika, hooked cross
grški (latinski, Andrejev) kríž Greek (Latin, St. Andrew's) cross
malteški kríž Maltese cross
Južni kríž astronomija the Southern Cross
vrtljiv kríž (pri vhodu itd.) turnstile
trganje, bolečine v krížu medicina lumbago
snemanje s kríža religija descent from the cross, deposition
kríž me boli my back aches
imeti že štiri kríže (= 40 let) za seboj to be on the wrong side of forty
še ne imeti štirih krížev za seboj to be on the right side of forty
kríž napraviti (pokrižati se) to cross oneself, to make the sign of the cross
vsak mora nositi svoj kríž (figurativno) everyone must bear his own cross
napraviti kríž čez kaj (figurativno) to give something up as lost
prebresti vse kríže in težave to come through all the troubles and tribulations
hrabro prenašati svoje kríže to bear one's tribulations bravely
pribiti na kríž to nail to the cross
umreti na krížu to die on the cross

krvodajalka samostalnik
(darovalka krvi) ▸ véradóSama sem krvodajalka trideset let in v tem času sem tridesetkrat darovala kri. ▸ Harminc éve vagyok véradó, és ez alatt az idő alatt harminc alkalommal adtam vért.

kurjač samostalnik
1. (o ogrevanju stavb) ▸ fűtő, kazánfűtő [kotla]
Več let se je preživljal kot kurjač centralne kurjave. ▸ Sok éven át a központi fűtés kazánfűtőjeként kereste a kenyerét.
Pred tem so imeli peč na drva, ki jo je bilo treba ročno upravljati. S tem so imeli veliko dela, saj so morali imeti zaposlenega kurjača, ki je prišel pozimi vsak dan zakurit peč. ▸ Előtte fatüzelésű kályhájuk volt, amelyet kézzel kellett megrakni. Rengeteg dolguk volt ezzel, mivel fűtőt kellett alkalmazniuk, aki télen minden nap eljött begyújtani a kályhát.

2. nekdaj (železniški delavec) ▸ mozdonyfűtő
Moj oče je bil kurjač parnih lokomotiv in živeli smo le z njegovo plačo. ▸ Apám gőzmozdony kazánfűtőjeként dolgozott, és csak az ő fizetéséből éltünk.

3. (o parnih strojih) ▸ kazánfűtő
Veliko Indijcev je služilo za kurjače na britanskih ladjah. ▸ Sok indiai szolgált kazánfűtőként brit hajókon.

kvéčjemu adv. al massimo, tutt'al più, semmai; trg. max:
iščem kvečjemu (največ) štirideset let starega trgovskega potnika cercasi rappresentante di commercio max quarantenne

ladjedelnica samostalnik
1. (podjetje) ▸ hajógyárDanes ladjedelnica dobro posluje in ima za več let naprej prodano svojo proizvodnjo. ▸ Ma a hajógyár jól működik és több évre előre értékesítette gyártási kapacitását.

2. (zgradba) ▸ hajógyár
Številni lastniki postavijo svojo jahto v skladiščni del ladjedelnice, kjer je ponoči pod pasjim varstvom. ▸ Sok tulajdonos a jachtját a hajógyár raktárában helyezi el, amelyet éjszaka kutyák őriznek.

lāma -ae, f (prim. let. lāma nižina na njivi, lokva, jama, lit. lomà nižina na njivi) loka, lokev, luža, kaluža, mlaka, močvirje, barje: Enn. fr., H., P. F.

lāmentum -ī, n (indoev. onomatop. kor. *lā (manj artikulirano) kričati, lajati; prim. skr. ráyati laja, gr. λαίειν doneti, lat. lātrāre = sl. lajati = hrv. lȁjati = let. lāt = lit. lóti, got. laian psovati) javk, jok in stok, jok in vek, vik in krik: fletus ac lamentum Vulg., assumere lamentum super aliquem Vulg.; večinoma v pl. = javki, javkanje, tarnanje, vekanje, stokanje, (o)tožen vik (krik), milo (žalostno) kričanje: ira deorum hanc eius satellitibus iniecit amentiam, ut sine exsequiis, sine lamentis, sine laudationibus, sine funere … ambureretur abiectus Ci., Solonis … elogium, quo se negat velle suam mortem dolore amicorum et lamentis vacare Ci., si se lamentis muliebriter lacrimisque dedet Ci., lamenta virûm Lucr., parcere lamentis L., lamentis gemituque … tecta fremunt V., planctus et lamenta T., lamenta ac lacrimas cito, dolorem et tristitiam tarde ponunt T., quem casum neque … ambitiose neque per lamenta rursus ac maerorem muliebriter tulit T.; metaf.: lamenta (sc. gallinae) Plin. otožno kokodakanje.

Lamia³ -ae, m Lámija, priimek Elijevega plemena (gens Aelia; gl. Aelius 3): L. Aelius Lamia deformis Ci., L. Lamiam … in contione relegavit Ci., necte meo Lamiae coronam H. (Carm. 1, 26, 8), prim.: Aeli vetusto nobilis ab Lamo (ime šalj. naslonjeno na „Lamus“, gl. Lamus): quando et priores hinc Lamias ferunt denominatas H. (Carm. 3, 17, 1 in 2); ta Horacijev Lamija je menda Lucij Lamija, konz. l. 2 po Kr., deset let po pesnikovi smrti; hoc nocuit Lamiarum caede madenti Iuv. Od tod adj. Lamiānus 3 Lámijev: horti Ci. ep., Suet.

lás lasjé hair; (ščetina) bristle

brez las hairless, (plešast) bald
kratki (dolgi) lás, lasjéje short (long) hair
gosti (redki) lás, lasjéje thick (thin) hair
kodrasti (gladki) lás, lasjéje curly (straight) hair
tanek kot lás, lasjé hair-thin; as fine as a hair
za las natančno to a hair, to a T
niti za las boljši not a bit (ali whit) better
beljeni lasje bleached hair
valoviti lasje wavy hair
rdeči lasje red hair, žargon carrots pl
na balin ostriženi lasje hair cut close to the skull
negovani lasje well-groomed hair
plavi (blond) lasje fair hair
umetni lasje false hair
za lasé privlečen (figurativno) far-fetched, strained
za lás, lasjé within (ali by) a hair's breadth; narrowly, nearly
beljenje las bleaching of hair
barva las colo(u)r of hair
barva za lase hair dye
sredstvo za krepitev lás, lasjé hair restorer
čop las tress, braid, pigtail
kita las braid of hair
čop las tuft of hair
izpadanje las hair loss, loss of hair, fall of the hair
pranje las shampoo, shampooing
losjon za lás, lasjéé hair lotion, hair tonic
pomada za lás, lasjéé pomade
puder za lás, lasjéé hair powder
navijač za lás, lasjéé wave clip, curler, curl clip, (iz papirja) curlpaper
klešče za kodranje lás, lasjé curling tongs pl, curling iron
rast las growth of hair
striženje las haircut, haircutting
sušílec za lás, lasjéé (fen) electric hairdryer, dryer
mrežica za lás, lasjéé hairnet
nakit za lás, lasjéé ornament for the hair
ščetka za lás, lasjéé hairbrush
trak za lás, lasjéé ribbon, bow for the hair
koder las curl, ringlet, lock
sredstvo za odstranjevanje las depilatory
biti si v lás, lasjééh z to be at loggerheads with, to be at daggers drawn with, (gledé, zaradi) over
lasje mi izpadajo my hair is thinning
delati sive lás, lasjéé komu (figurativno) to prove a headache for someone, to turn someone's hair grey
ne si delati sivih las glede, zaradi not to distress oneself about something
lás, lasjéé si puliti to tear one's hair
izgubiti lás, lasjéé to lose one's hair
(po)česati si lás, lasjéé to comb one's hair
urediti si lás, lasjéé, sfrizirati si lás, lasjéé to do (ali to dress) one's hair, ZDA to fix one's hair, to set one's hair
pristriči lás, lasjéé to trim the hair
razpustiti (si) lás, lasjéé to let one's hair down
(po)vleči koga za lás, lasjéé to pull someone's hair
imeti plave, blond lás, lasjéé to have fair hair
dati si ostriči lás, lasjéé to have (ali to get) one's hair cut
skočiti si v lás, lasjéé (figurativno) to come to blows; VB žargon to get stuck in
to je nekoliko za lás, lasjéé privlečeno that's a little far-fetched
lasje se mi ježé I feel my hair standing on end
lasje so se mi ježili my hair stood on end
pepelnato pobarvati lás, lasjéé to dye the hair grey
za lás, lasjé je manjkalo it was a close shave, it was within a hair's breadth, it was a near thing
za las je šlo! that was a touch too near (for comfort)!
niti lás, lasjéú ji niso skrivili they didn't harm a hair of her head, not a hair on her head has been touched
on ne bi nikomur skrivil lasá he would not hurt (ali harm) a fly
za lás, lasjéé privleči to drag in by the head and shoulders, to force in
oprati si lás, lasjéé to wash one's hair
za las uiti to have a narrow (ali a hairbreadth) escape, to have a narrow (ali close, tight) squeeze
za las smo ušli smrti we were within a hair's breadth of being killed, we just escaped death by the skin of our teeth
za lás, lasjé zgrešiti to miss by a hair
ni vredno, da si delate sive lás, lasjéé glede tega it is not worth while worrying yourself to death over it
to visi (je) na lás, lasjéu zdaj it is touch and go now
ta otrok mi dela sive lás, lasjée (figurativno) this child is a great worry (ali trial) to me

láški (-a -o) adj. star. (italijanski) italiano
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
šalj. ne videti koga že sedem laških let non aver visto uno da un'eternità
agr. laška češplja susina italiana
agr. laška repa (topinambur) topinambur (Helianthus tuberosus)
laški fižol fagiolone, fagiolo americano (Phaseolus coccineus)
laški lešniki, orehi nocciole, noci grosse
laški rizling (trta in vino) Riesling italico
laški topol pioppo italico (Populus italica)
gastr. star. laško olje olio d'oliva (raffinato)
bot. laška borovnica mortella, mirto (Myrtus communis)
laška kamilica tignamica (Helichrysum arenarium)
laška leča colutea arborescente, vescicaria (Colutea arborescens)
laški janež salvastrella, pimpinella (Pimpinella anisum)
zool. laški škrjanec calandra (Melanocorypha calandra)

lease¹ [li:s] samostalnik
najem, zakup, dajanje v zakup (to komu), zakupna doba, zakupna pogodba; rok, trajanje (zakupa)

by (ali on) lease v zakupu, v najemu
to hold by (ali on) lease imeti v najemu
to put out to lease; ali to let out on lease dati v najem
to take on lease; ali to take a lease of vzeti v najem
the lease of (ali on) life življenjska doba
a new lease of (ali on) life novo življenje, nova življenska sila

Lebensalter, das, starostno obdobje, starost; im Lebensalter von ... Jahren (stehen) star(a) ... let, v starosti ... let

legenda samostalnik
1. (zgodba) ▸ legenda
2. (slaven človek) ▸ legendaSkupina Deep Purple spada med legende rokerske glasbe. ▸ A Deep Purple együttes a rockzene legendái közé tartozik.
Vesel sem, da sem spoznal legendi rocka. ▸ Örülök, hogy megismerhettem a legendás rockzenészeket.
Pošta ZDA že nekaj let izdaja znamke s portreti legend Hollywooda. ▸ Az amerikai posta már évek óta hollywoodi legendákat ábrázoló bélyegeket bocsát ki.

3. (pojasnilo) ▸ jelmagyarázatZemljevidi imajo legendo. ▸ A térképeken jelmagyarázat található.

lesson¹ [lesn] samostalnik
lekcija, naloga; učna ura, pouk (tudi figurativno)
figurativno lekcija, graja
cerkev nauk
množina učenje, študij

to give (take) lessons dajati (jemati) učne ure
this was a lesson to me to me je izučilo
let this be a lesson to you naj ti bo to v pouk
to teach (ali read) s.o. a lesson učiti koga kozjih molitvic
cerkev first lesson (brani) odlomek iz stare zaveze
cerkev second lesson (brani) odlomek iz nove zaveze
cerkev proper lesson dnevu primeren odlomek iz sv. pisma

let|a [é] srednji spol množina

1. obdobje: Jahre, -jahre, das -alter (dekliška Mädchenjahre, deška Knabenjahre, mlada Jugendalter, Jugendjahre, moška Mannesjahre, Mannesalter, nerodna Flegeljahre, otroška Kindesalter)
šolska leta množina die Schulzeit
mlada leta die Kindheit, Jugendjahre množina, die Jugend

2. desetletje:
dvajseta/trideseta/devetdeseta leta Zwanzigerjahre/Dreißigerjahre/Neunzigerjahre, zwanziger/dreißiger/neunziger Jahre

3.
leta in leta množina viele Jahre, jahrelang
leta pozneje (viele) Jahre später
dolga leta jahrelang, viele Jahre
za naprej: za dolga leta auf Jahre hinaus
figurativno dobro skrivati leta jünger aussehen als seine Jahre
sedem debelih/suhih let die sieben fetten/mageren Jahre
sedem turških/laških let eine Ewigkeit
na pet/deset let fünfjährlich, zehnjährlich
na stara leta auf die alten Tage
po letih:
mlad po letih jung an Jahren
pred davnimi leti vor langen Jahren
pri tridesetih letih (v starosti …) bei dreißig, mit dreißig
v leta:
priti v leta in die Jahre kommen
biti v letih in den Jahren sein, bejahrt sein
v najboljših letih in den besten Jahren
visoko v letih hochbejahrt, bejahrt, hochbetagt
v mladih letih in der Jugend, in jungen Jahren
v zrelih letih in den reiferen Jahren
v cvetu let in der Blüte seiner/ihrer Jahre
že leta seit Jahren
že dolga leta seit langen/vielen Jahren
že dve leti schon zwei Jahre, seit zwei Jahren

letenj|e¹ [ê] srednji spol (-a …) živalstvo, zoologija das Fliegen; gibi: Flugbewegungen množina; (let) der Flug
goden za letenje mladi ptički: flügge
zmožen letenja flugfähig
zmožnost za letenje das Flugvermögen, die Flugfähigkeit
nezmožen letenja flugunfähig
figurativno letenje čarovnic der Hexenritt

letenj|e² [ê] srednji spol (-a …) letalstvo die Fliegen; die Fliegerei; (let) der Flug; (akrobatsko Kunstflug, z zmajem Drachenfliegen)
… letenja Flug-
(čas die Flugzeit, kilometer der Flugkilometer, kontrola die Flugleitung, kontrolor der Fluglotse, hitrost die Fluggeschwindigkeit, minimalna višina die Mindestflughöhe, minuta die Flugminute, prepoved das Flugverbot, red der Flugplan, smer die Flugrichtung, tehnika die Flugtechnik, učitelj der Fluglehrer, ura die Flugstunde, varnost die Flugsicherheit)
sposoben za letenje lufttüchtig, flugtüchtig
sposobnost za letenje die Lufttüchtigkeit
(ugodno) vreme za letenje das Flugwetter
navaditi se na letenje sich einfliegen
strah pred letenjem die Flugangst

let|o¹ [é] moški spol (-a …)

1. merska enota: das Jahr, -jahr (koledarsko Kalenderjahr, lunsko Mondjahr, navadno Gemeinjahr, prestopno Schaltjahr, siderično Sternjahr, sončno Sonnenjahr, svetlobno Lichtjahr)

2. s posebnim koledarjem: das -jahr (cerkveno Kirchenjahr, finančno Wirtschaftsjahr, koledarsko Kalenderjahr, obračunsko Finanzjahr, poslovno Geschäftsjahr, Gebarungsjahr, proračunsko Etatjahr, Haushaltsjahr, računsko Rechnungsjahr, šolsko Schuljahr, študijsko Studienjahr, učno Lehrjahr, zakupno Pachtjahr, zavarovalno Versicherungsjahr)

3. starost:
biti star pet/petdeset let fünf/fünfzig sein, fünf/fünfzig Jahre alt sein, es auf fünf/fünfzig Jahre bringen
srednjih let/v srednjih letih mittelalterig, mittelaltrig

4.
konec leta das Jahresende, der Jahresausklang
ob koncu leta zum Jahresende, mit dem Jahresende
pol leta ein halbes Jahr
polovica leta das Halbjahr (v prvi polovici leta im ersten Halbjahr, zimska Winterhalbjahr, poletna Sommerhalbjahr)
po poteku enega leta nach Jahresfrist
pred potekom enega leta binnen Jahresfrist
v teku leta im Jahresverlauf, im Jahreslauf
leto in dan Jahr und Tag
leto za letom Jahr für Jahr, ein Jahr ums andere
celo leto das ganze Jahr, odprt ipd.: ganzjährig
celo leto (ne manj kot eno leto) ein volles Jahr
drugo leto nächstes Jahr, im nächsten Jahr
leto Gospodovo Jahr des Heils
lansko leto voriges Jahr, im vorigen Jahr
naslednje leto od danes: nächstes Jahr, od kakega prejšnjega leta: Folgejahr, im Folgejahr, im nächsten Jahr
prejšnje leto Vorjahr, im Vorjahr, od danes: voriges Jahr, im vorigen Jahr
vsako leto jedes Jahr, jährlich, alljährlich
vsako četrto/deseto leto vierjährlich/zehnjährlich
vse leto das ganze Jahr (über)
brez navedbe leta ohne Jahresangabe
čez leto (preko leta) übers Jahr
čez eno leto in einem Jahr
čez leto in dan über Jahr und Tag
iz leta v leto jahraus, jahrein
na leto pro Jahr, jährlich
dvakrat/desetkrat … na leto zweimal/zehnmal … jährlich
na pol leta halbjährlich
ob letu in einem Jahr
v letu im Jahr
v letu 2002 im Jahr 2002
smo v letu 2002 man schreibt das Jahr 2002
v prihodnjem letu im Folgejahr, od danes: im nächsten Jahr, nächstes Jahr
v prejšnjem letu im Vorjahr
| ➞ → novo leto, babje leto