Franja

skúhati faire cuire ; (vodo, mleko) (faire) bouillir ; (jedi) cuisiner, faire la cuisine, préparer un repas

lepo reč nam je skuhal (figurativno) il nous a mis dans de beaux draps (ali dans un beau pétrin)

skúhati (-am)

A) perf. ➞ kuhati

1. cucinare, cuocere; fare, preparare:
skuhati domače jedi cucinare piatti casalinghi
skuhati kosilo, večerjo preparare il pranzo, la cena
skuhati gostom, za družino cucinare per gli ospiti, per la famiglia
skuhati polento fare la polenta
skuhati čaj, kavo fare il tè, il caffè

2. preparare; distillare; fare:
skuhati marmelado fare la marmellata
skuhati žganje distillare l'acquavite
skuhati oglje fare la carbonella

3. pren. combinare (guai, pasticci); ordire, tramare:
ta bo še kakšno skuhal costui è capace di farne di tutti i colori
skuhati zaroto ordire una congiura
skuhati si lepo godljo, kašo cacciarsi, mettersi in un bel pasticcio
skuhati kaj pametnega fare qcs. di intelligente
skuhati neverjetno zgodbo inventare una storia di sana pianta

B) skúhati se (-am se) perf. refl. pren.

1. (nastati, razviti se) venirne, uscirne:
kdo ve, kaj se bo iz tega skuhalo chissà cosa ne verrà fuori

2. morire, crepare dal caldo; avere troppo caldo;
v vagonu smo se skuhali nella vettura si crepava letteralmente dal caldo

slíšati to hear

dobro slíšati to hear well
napačno slíšati to hear amiss
slučajno slíšati to overhear
slíšati govoriti to hear say
slišim, da... I understand (ali I am informed) that...
on ne sliši dobro he is hard of hearing
moj pes sliši na ime Bob my dog answers to the name of Bob
vem (povem), kar sem slišal I know it by (I speak from) hearsay
slišal sem jo peti I heard her sing
ste že kdaj slišali kaj takega? have you ever heard the like of it?
o tem noče on nič slíšati he will not hear of it
slišal sem to od nekoga I have heard some one say so
to (takó) sem slišal so I (have) heard
slišal sem to praviti I have heard it said
slíšati obe strani to hear both sides
od tedaj o njem ni več (kaj) slíšati he hasn't been heard of since
ona rada sliši sebe govoriti she likes to hear herself talk
to se dobro, lepo sliši that sounds well (ali fine, pogovorno nice)
ne hoteti slíšati to shut one's ears (to), to refuse to listen to
s svojim radijskim aparatom morem slíšati Pariz I can get Paris on (ali with) my radio
komaj se je slišalo, kar je rekel what he said was scarcely audible
bil je tak hrup, da niso mogli slíšati lastnih glasov there was such a noise that they could not hear their own voices
hujšega gluhca ni od tistega, ki noče slíšati there are none so deaf as those who will not hear

slíšati (-im) imperf.

1. udire, sentire:
govori glasneje, da bomo slišali parla più forte perché ti si possa sentire
naredil se je, kot da ni slišal fece finta di non aver sentito
na levo uho ne sliši non sente dall'orecchio sinistro
iron. lepe stvari sem slišal o tebi ne ho sentite di belle sul tuo conto

2. (v medmetni rabi izraža opozorilo, omiljen ukaz, podkrepitev tditve, prošnjo za razumevanje):
slišite, letalo! sentite: un aereo!
slišiš, kaj ti pravim? hai sentito quel che ti ho detto?
vse je v redu, slišite, lepo je bilo tutt'è a posto, davvero, è stato bello
a slišite, gospod, tako ne gre senta, signore: così non va
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. ne hoteti slišati o čem non voler saperne di qcs.
pren. ne moči niti slišati o kom non sopportare qcn.
pren. koga sploh ne slišati več non ubbidire qcn.
pren. videti travo rasti in slišati planke žvižgati avere le traveggole

smell^*2 [smel] prehodni glagol & neprehodni glagol
(za)duhati, poduhati (at kaj)
zavohati; vonjati, imeti duh, dišati (of po)
figurativno smrdeti; (o psu) zaslediti (divjačino)
figurativno dati slutiti
figurativno natančneje (p)ogledati

to smell of beer dišati po pivu
to smell one's oats figurativno zaduhati hlev, pripraviti se za končni spurt (o konju)
to smell of a shop figurativno biti prevcč strokoven
to smell a rat figurativno zavohati nekaj sumljivega, zaslutiti nevarnost
to smell a rose poduhati vrtnico
his dog smells njegov pes smrdi
his breath smells iz ust ima slab duh
his remark smells of envy njegova opazka diši po zavisti
roses smell sweet vrtnice lepo dišé
his writings smell of the lamp njegova dela so bolj rezultat marljivosti kot navdiha (inspiracije)
to smell about figurativno zavohati, odkriti
to smell about a plot odkriti zaroto

smŕt death; decease; (vladarja) demise; departure (from life)

smŕt na grmadi death at the stake, the stake
smŕt na morišču death on the scaffold
smŕt od utopitve death by drowning
smŕt od zadušitve death by asphyxiation (ali suffocation, smothering, strangling)
smŕt s strelom v glavo death from a bullet in the head
navidezna smŕt suspended animation
črna smŕt (kuga) Black Death
Smrt s svojo koso Death with his scythe
na smŕt bolan fatally ill, dangerously ill
do smŕti utrujen tired to death, tired out, dead beat; (od dela) done in, worn out, vulgarno buggered, knackered
konjska smŕt (= konjederec) flayer, VB knacker
smŕt na vešalih hanging
kamenjan do smŕti stoned to death
rojen po očetovi smŕti posthumous
junaška smŕt a hero's death
do svoje smŕti to one's dying day
obletnica smŕti anniversary of someone's death
letnica, leto smŕti year of someone's death
preziranje smŕti contempt for death
uradna proglasitev smŕti official declaration of death
boj za življenje ali smŕt life-and-death struggle
smŕt izdajalcu! death to the traitor!
smŕt fašizmu - svobodo narodu! Death to Fascism - Liberty to the People!
biti na pragu smŕti to be (lying) at death's door
to bo moja smŕt this will be the death of me
boriti se s smŕtjo to be at one's last gasp (ali breath), to breathe one's last, to be at death's door, to be on one's deathbed
gre za življenje ali smŕt (za biti ali ne biti) it is a matter (ali case) of life and death
iti v smŕt za... to give one's life for...
drveti v zanesljivo (gotovo) smŕt to rush headlong to certain death
na smŕt se dolgočasiti to be bored to death
do smŕti izkrvaveti to bleed to death
pogledati smŕti v oči to look death in the face
obsoditi na smŕt to sentence (ali to condemn) to death
imeti (storiti) lepo smŕt to die a happy death
umreti junaške smŕti to meet a hero's death
umreti naravne smŕti to die a natural death
umreti nasilne smŕti to die a violent death, (zlasti biti obešen) to die in one's shoes
povzročiti smŕt kake osebe to be the death of someone
uiti smŕti to escape death
umreti lahke smŕti to die an easy death
umreti bedne smŕti to die a dog's death
sam si zadati smŕt to make away with oneself, to take one's own life, to commit suicide
biti obsojen na smŕt (figurativno) to earn the wages of sin

snug² [snʌg]

1. pridevnik (snugly prislov)
zaščiten, dobro zavarovan, skrit, udobno nameščen; udoben, komoden, topel, prijeten; ugoden; živeč v dobrih razmerah; zadosten, čeden (dohodek, obed itd.); ki se dobro prilega, pristaja (o obleki)
navtika dobro zgrajen (zaščiten, nameščen), neprepusten za vodo (o ladji)

(as) snug as a bug in a rug figurativno zelo udobno, v blagostanju
a snug fortune lepo, čedno premoženje
a snug little dinner dobra večerjica
a snug jacket lepo pristajajoč suknjič
a snug income čeden dohodek
to keep it nice and snug figurativno lepo molčati o tem, skrivati to
to lie snug lepo, udobno, na skritem ležati
to make a boat snug namestiti čoln v zavetje (pred slabim vremenom)

2. prislov
udobno, komodno; prijetno

sonō -āre -uī -itum, toda sonatūrus (H.) (iz *su̯en-ō, indoev. kor. *su̯en- doneti, zveneti, šumeti; prim. skr. svánati (on) doni, svānáḥ šumeč, svanáḥ glas, don, lat. sonus, stvnem. swan = nem. Schwan, ang. swan)

I. intr.

1. kak glas ali zvok od sebe da(ja)ti, (o)glasiti se, oglašati se, (za)doneti, (za)zveneti, (za)zvenčati, (za)žvenketati, (za)rožljati, (za)šumeti, (za)vršati, (za)vršeti, (za)bobneti, (za)bučati, (za)hrumeti, (za)ropotati, (za)topotati, (za)prasketati ipd.: Enn. ap. Non., Tib. idr., vox sonat Pl., Pergami in occultis ac reconditis templi … tympana sonuerunt C., classica sonant V., ubique lyraeque tibiaeque et cantūs sonant O., cantus sonant citharā Apollinis Ph., sonant Lydia plectra Pr., sonant clamore viri, stridore rudentes, undarum incursu gravis unda, tonitribus aether O. hrupijo, besnijo, ut virorum cantu, feminarum ululatu sonuit acies T., terrent enim trepidantve (sc. Germani), prout sonuit acies T., contra sonantem (ker ga boginja stresa) Palladis aegida H., aureus ex umero sonat arcus et arma Dianae V. rožlja, tela (puščice v tulcu) sonant umeris O. rožljajo, sonuit contento nervus ab arcu O. je zabrnela, je zabrenčala, je zapela, fraxinus in umero sonuit O. sulica je zabrnela, solido graviter sonat ungula cornu V. peketanje (topotanje) kopit bobni, sonabat flamma O. je prasketal, sonabant incendio silvae Cu. so hreščali, so pokali, rauci sonuerunt cardine postes Pr. so zaškripala, saepe a latere ruentis aedificii fragor sonuit Sen. ph. pogosto je zahreščalo od strani … , fons sonat a dextra O. šumlja, pljuska, sonans pelagus V. burkajoče, pljuskajoče, nunc mare, nunc silvae Threïcio aquilone sonant H. šumijo, longe sonans Aufidus H. hrumeči, turba (sc. umbrarum) sonans V. brneča, pennae sonuere per auras O. so frčale, brnele, brenčale, (sc. ales) sonans V. (o sovi) frfotajoča, hirundo … humida circum stagna sonat V. frči, cvrči, motae sonuere colubrae O. so zasikale, spumae sonantes O. cvrčeče, šumeče; o govoru, besedah: bene (melius, optime) sonare Ci. lepo (lepše, zelo lepo) zveneti, glasiti se, acute sonare Ci., sonare inani voce Ci. žvenkljati s praznimi besedami, prazne besede govoriti, nunc magno ore sonandum (sc. est) V. zdaj naj se oglasi doneča hvalnica.

2. occ. odmevati, odzvanjati: balatu pecorum … amnes arentesque sonant ripae V. reke in suhi bregovi odmevajo od beketanja … , po rekah in suhih bregovih se razlega beketanje; tako tudi: ingenti sonuerunt omnia plausu (fofot, fofotanje) V., femineo clamore sonat domus O., omnia passim mulierum puerorumque … ploratibus sonant L. —

II. trans.

1. (z notranjim obj.) oglasiti (oglašati) se s čim, kak glas od sebe da(ja)ti, odzvanjati kako: inconditis vocibus inchoatum quiddam et confusum Ci. nepopolne in zmedene glasove dajati od sebe, poëtae pingue quiddam atque peregrinum sonantes Ci. pesniki, katerih pesmi se glasijo naduto in tuje, Cotta sonabat contrarium Catulo, subagreste quiddam planeque subrusticum Ci., sonare aridum Varr. vreskniti, tale sonat populus O. tako (za)hrumi, leve nescio quid femineumque sonet O. nekako mehko in po žensko naj zveni (odzvanjaj) njih glas, illa sonat raucum quiddam O. nekako vrešči, nec mortale sonans V. in ne po smrtniško (= ne človeško) govoreča; z acc. pl. n.: rauca saxa sonabant V. zamolklo so odmevale (bučale) kleči, amnis rauca sonans V. votlo doneča, votloglasna, bobneča, os magna sonaturum H. vznesen (zanosen) jezik, vznesena (zanosna) beseda, chordae diversa sonabant O. so različno zvenele (pele), svobodneje, sonante mixtum tibiis carmen lyra H., sonare carmina Pr. peti, sonabit cornua quod vincatque tubas H. preglasi (ti) rogove in trube, nec vox hominem sonat V. ne zveni človeško (po človeško, kot človek), itinerarium sonare Amm. trobiti k odhodu (na odhod).

2. occ.
a) z glasom naznaniti (naznanjati) ali izda(ja)ti: furem sonuere iuvenci Pr.
b) pomeniti, imeti (nositi) pomen, pomenjati: quid sonet haec vox voluptatis Ci., haec duo verbo se discrepare re unum sonare videntur Ci., condocentes nihil aliud sonat quam simul docentes Aug.

3. pesn.
a) glasno klicati: sonant te voce minores Sil. bebljajo tvoje ime, alcyones Ceyca suum sonent Sen. tr. naj pomilujejo, nolis licet, ille sonabit Mart., ut ego semper in ore meo nomen tuum sonem Hier.; z neodvisnim govorom: ipsa sonant arbusta: „Deus, deus ille“ V., teque ferens parvum … „Euhoe Bacche“ sonat O., exululatque Euhoeque sonat O., sonat inde … : „Tu limina dextrae servabis portae … “ Sil.
b) peti, opevati, slaviti, slavo peti komu, (velikoustno) poveličevati: lyra te sonabit O., te carmina nostra sonabunt O., magno nobis ore (na ves glas) sonandus eris O., sonare bella O., te sonantem … plectro (= lyrā) … , mala dura belli H., sonare Germanas acies, Daca proelia Stat., atavos et avorum antiqua nomina sonantem V. ponosnega na pradede in stara imena; z neodvisnim govorom: sive mendaci lyra voles sonari tu pudica, tu proba … H. (Epod. 17, 39 in nasl.) opevana biti ob … liri (po drugih to ni konstrukcija NCI, ampak ACI = da se poje ob … liri, da … lira zazveni ali zapoje). — Od tod adj. pt. pr. sonāns -antis doneč, zveneč, bučeč, glaseč se, zvočen: concha O. bučeča, meatus animae sonantior Plin. iun., sonantia verba Plin. iun. blagoglasne, ut sint alia (sc. verba) sonantiora Ci. polnozvočnejše, ut tibi tumidius videretur, quod est sonantius Plin. iun. polnozvočnejše, polneje zveneče, ex quibus (sc. litteris črk = glasov) aliae sunt insonae (mutavci, nezveneči glasovi), semisonantes (polglasniki, polvokali) aliae, pars sonantes (samoglasniki, vokali) Ap. — Adv. v komp. sonantius polnozvočneje: „transdere“ veteres sonantius quod nos lenius dicimus „tradere“ Don. Opombe: Neklas. obl. iz pf. debla: sonavērunt It., sonaverint Tert.; obl. po 3. spregatvi: sonĕre Acc. ap. Non., Lucr., sonit Enn., Acc. ap. Non., sonunt Enn., Pac. fr.

soul [sóul] samostalnik
duša; psiha; duševnost; duh
figurativno pobudnik, glava, vodja; utelešenje, poosebljenje; bit, bitnost, srce, jedro; oseba, človek, prebivalec; smisel, nagnjenost (for za)
energija, moč

by my soul pri moji duši! pri moji veri!
in my soul of souls v globini moje duše
upon ('pon) my soul! pri moji duši (veri)!
All Souls' Day cerkev vernih duš dan
cure of souls skrb za duše, dušebrižništvo
my good soul moj dragi
the greatest souls of the past največji duhovi preteklosti
immortality of soul neumrljivost duše
the life and soul of duša (in srcé) (česa)
the poor little soul revček
a simple soul preprost, skromen človek
he is a good old soul on je dobra duša
he is the soul of honour on je poosebljena čast
to call one's soul one's own figurativno biti sam svoj gospodar, ne biti suženj
do come with us, there's a good soul pojdite no z nami, to bo lepo od vas (bodite tako dobri)!
to keep body and soul together ostati pri življenju
he doesn't make enough to keep body and soul together ne zasluži dovolj za življenje
he put his whole soul into his work vso svojo dušo je vložil v svoje delo
I do not see a single soul žive duše ne vidim

sport [spɔr] masculin šport; pluriel vrste športa; adjectif, invariable poštén, lojalen

de sport športen
sports pluriel d'hiver, nautiques zimski, vodni športi
sport amateur, professionnel amaterski, profesionalen šport
sports pluriel d'équipes, individuels moštveni, individualni športi
sports pluriel de combat, aériens borilni, letalski športi
manteau masculin, costume masculin, chaussures féminin pluriel (de) sport športni plašč, kostim, čevlji
voiture féminin de sport športni avto (ki je nekoliko podoben dirkalnemu)
(figuré, familier)

c'est du sport! to je težavna vaja, težavno, nevarno delo!
il a été très sport dans cette affaire lepo, pošteno se je obnašal pri tej zadevi
(populaire) il va y avoir du sport zadeva bo vroča, prišlo bo do nemirov, spopadov
faire du sport, pratiquer du sport gojiti šport
pratiquer plusieurs sports gojiti več športov
pratique féminin du sport gojenje športa

sprejé(ma)ti recevoir, accueillir

lepo koga spreje(ma)ti faire bon accueil à quelqu'un
ne spreje(ma)ti ne pas recevoir quelqu'un, ne pas être visible, ne pas y être pour quelqu'un

sprejé(ma)ti recibir (tudi goste, obiske) ; aceptar; acoger

lepo koga sprejeti acoger bien a alg, dispensar buena acogida a alg
(on) ne sprejema (obiskov) no recibe (visita), está ocupado

sprejét reçu, accueilli; accepté; adopté

sprejeta menica effet accepté, traite acceptée
biti lepo sprejet être bien reçu (ali accueilli)

sprejét recibido; acogido; aceptado

sprejeta (priznana) menica letra f aceptada
biti sprejet (predlog) pasar, (prošnja) ser aprobado (ali aceptado)
biti lepo sprejet estar bien acogido

strán¹ side; (knjige ipd.) page; (bók) flank; (smer) direction

na levi (desni) stráni on the left (right) side
na obeh stráneh on either side
na tej (oni) stráni on this (that) side
na to (ono) strán to this (that) side, hither (thither), here (there)
od vseh stráni from everywhere, from all sides, from all quarters
od stráni (z boka) laterally
z moje stráni for my part, as for me
na eni stráni (figurativno) on the one hand
na drugi stráni on the other hand
na vse stráni in every direction
z vseh stráni on all sides, from all parts
s te (z one) stráni from this (that) side
naslovna strán title page
sprednja strán front, frontispiece
notranja (zunanja) strán inner (outer) side (ali face), the inside (the outside)
prava (neprava, narobe) strán right (wrong) side
prava (neprava) strán kovanca obverse (reverse), pogovorno heads (tails)
dobra (slaba) strán (figurativno) good (bad) point
močna strán (figurativno) strong point, forte
šibka strán (figurativno) weak point, foible, (senčna) drawback
strán neba point of the compass, cardinal point
svetla, sončna the bright, the sunny side (of something)
senčna strán the dark side, (figurativno) drawback, the seamy side
prva (oziroma zadnja) prazna strán flyleaf
južna strán south (ali sunny) side
prisojna strán sunny side
vetrna strán weather side
udarec od stráni side blow
držati se ob stráni (figurativno) to remain neutral, not to take sides, (figurativno) to sit on the fence
stati ob stráni (proč) to stand aloof from
dajati na strán (varčevati) to put by (ali on one side), to save
hodil je ob moji stráni he walked beside me
šel je v to strán he went in that direction
pet stráni manjka v knjigi there are five pages of the book missing
gledati koga po stráni to look at someone askance
napasti s stráni to attack on the flank
stvar ima svoje dobre in svoje slabe stráni the thing has its good as well as its bad aspects
pridobiti koga na svojo strán to win someone over, to bring someone to one's side
pustiti ob stráni to lay aside
preiti na drugo strán to change sides, (k drugi stranki) to go over to the other side
premotriti vprašanje z vseh stráni to view a question from all sides
preskočiti strán (pri branju) to skip a page
prinesti kaj (v časopisu) na prvi stráni ZDA to front-page something
postaviti se na strán koga (opredeliti se za koga) to take someone's side, to side with someone
videti le lepo strán stvari to look on the sunny side of things
na drugi stráni (lista)! (= obrni list!) (see) overleaf!

su

A) prep.

1. na, nad (za označevanje mesta na vprašanje kje?):
è morto sul campo di battaglia padel je na bojnem polju
comandare su tutti poveljevati vsem
contare sulle dita prešteti na prste
contare su qcn. računati na koga
essere sulla bocca di tutti pren. biti splošno znano
essere, capitare come il cacio sui maccheroni priti kot naročen
pungere, toccare sul vivo zadeti v živo
stare sulle spine pren. biti na trnih

2. na, nad (za označevanje mesta na vprašanje kam?):
la marcia su Roma pohod na Rim
le finestre guardano sul giardino okna gledajo na vrt
andare, montare su tutte le furie pren. pobesneti

3. o (za označevanje predmeta razgovora, razprave):
opera su Cesare delo o Cezarju
discutere sulla situazione economica razpravljati o gospodarskem položaju
piangere su qcn. qcs. objokovati, obžalovati koga, kaj

4. (za označevanje časa)
sul calar del sole proti večeru
sul far del mattino proti jutru
sul momento, sull'istante, su due piedi takoj, prvi trenutek
essere, stare sul punto di biti na tem, da
starò via sui due mesi ne bo me kakšna dva meseca

5. (za označevanje približne starosti)
un uomo sulla settantina mož sedemdesetih let

6. (za označevanje približne cene)
la casa è costata sui cento milioni hiša je stala kakih sto milijonov

7. (za označevanje približne teže in višine)
pesa sui settanta chili težak je kakih sedemdeset kil
è alto sui due metri visok je približno dva metra

8. (za označevanje načina)
scarpe su misura čevlji po meri
credere sulla parola verjeti na besedo
lavorare su ordinazioni delati po naročilu
parlare sul serio govoriti resno
stare sulle sue biti zadržan, ne zaupati drugim

9. (za označevanje snovi)
dipinto su tela slika na platnu
incisione su rame bakrorez

10.
su per po:
arrampicarsi su per il muro plezati po zidu

B) avv.

1. gor, gori; ekst. na gornjem nadstropju, zgoraj:
la mamma è su che fa i letti mama zgoraj postilja
vieni su pridi gor
un cassettone con su un candelabro skrinja s svečnikom
un su e giù vrvež
andare su e giù iti gor in dol, sem in tja
non andare né su né giù ne moči požreti (tudi pren.);
andare su pren. rasti (cene)
tirare su i figli vzrediti otroke
tirarsi su opomoči si (tudi ekst.);
venire su čutiti v grlu, ne prebaviti (hrane, jedi)
venire su bene lepo rasti, uspevati
un uomo venuto su dal nulla pren. samorastnik

2.
su su (za označevanje počasnega gibanja navzgor)
salire su su fino alla vetta vzpenjati se vse do vrha
trattare un argomento su su fino alle lontane origini razviti temo vse do daljnih začetkov

3. pleon.
alzarsi, levarsi su vstati
mettere su il brodo, la pasta dati kuhat juho, testenine
mettere su una bottega, uno studio odpreti trgovino, pisarno
mettere su casa pren. dobiti, opremiti stanovanje
mettere su famiglia pren. poročiti se
mettere su qcn. contro qcn. koga naščuvati proti komu
mettere su superbia pren. prevzeti se
saltare su (a dire) pren. reči, izjaviti

4. (v podkrepitev za drugim krajevnim prislovom)
lì su, là su tam gori, tja gor
qui su tu doli, sem dol
poco su, poco giù približno

5. absol. (z glagoli v izrazih vzpodbujanja, ukazovanja):
su coraggio! le korajžno!
su svelto, sbrigati! daj no, pohiti!

6.
in su gor; navzgor; višje; proti severu; naprej:
guarda in su poglej gor!
metterei il quadro in su sliko bi postavil višje
da Roma in su od Rima proti severu
si accettano puntate dalle diecimila lire in su sprejemamo stave od deset tisoč lir naprej

7.
da su, di su od zgoraj
di qua, di la, di su, di giù od vsepovsod

suit² [sju:t] prehodni glagol
obleči, oblačiti, krasiti, opremiti; prilagoditi (to čemu)
pristajati, prilegati se, ustrezati, biti v skladu z, biti primeren; prijati, goditi, biti po volji; zadovoljiti

to suit o.s. napraviti po svoje
neprehodni glagol
pristajati, podati se, ustrezati (with čemu)
zadovoljiti, prijati

I am suited našel sem, kar mi je po volji
suit yourself napravi, kar hočeš
this book is not suited to (ali for) children ta knjiga ni primerna za otroke
to suit one's action to one's words uskladiti svoje početje s svojimi besedami, takoj izvršiti grožnjo itd.
that suits my book figurativno to mi ustreza, mi je prav
it suits my book that... prav mi pride, da...
does it suit you to come tomorrow? vam je prav, če pridete jutri?
this dress suits you well ta obleka se ti lepo poda
he is hard to suit njemu je težko ustreči
the frame does not suit with the picture okvir se ne sklada s sliko
he is not suited for (ali to be) a teacher on ni primeren za učiteljski poklic
this will suit my requirements to bo ustrezalo mojim zahtevam, to bo (kot nalašč) zame
to suit one's style of living to one's means prilagoditi svoj način življenja svojim sredstvom
wine does not suit me vino mi ne prija, vina ne prenesem

summer¹ [sʌ́mə]

1. samostalnik
poletje, poletno vreme
figurativno cvet, vrhunec
množina življenjska leta

in summer poleti
summer's day poletni dan; zelo dolg dan; dan lepega vremena; prost dan
summer and winter vse leto
a girl of 10 summers desetletna deklica
Indian summer babje poletje, lepo vreme v pozni jeseni
St. Luke's summer čas lepega vremena, ki navadno nastopi okoli 18. oktobra
St. Martin's summer Martinovo poletje; čas lepega vremena, ki navadno nastopi okoli 18. oktobra
St. Martin's summer Martisončen
summer clothing poletna oblačila
summer holidays poletne počitnice
summer resort letovišče; letoviški kraj
summer lightning bliskavica
summer corn (wheat) jaro žito (pšenica)

2. neprehodni glagol
letovati, preživeti poletje (in Italy v Italiji)
(živina) poleti biti na planinski paši

3. prehodni glagol
odgnati (živino) na poletno planinsko pašo

to summer and winter preživeti vse leto (in, at v)

sunny [sʌ́ni] pridevnik (sunnily prislov)
sončen; jasen kot sonce, svetel, sijoč
figurativno zlat
figurativno veder, vesel, srečen

sunny exposure sončna lega
a sunny disposition vedra narava (značaj)
sunny locks zlati kodri
a sunny room sončna soba
a sunny smile veder, vesel nasmeh
the sunny side (of life) sončna, lepa stran (življenja)
to be on the sunny side of 50 ne še biti 50 let star
to look on the sunny side of things videti (le) lepo stran življenja, vedro gledati na življenje

surus -ī, m (prim. skr. sváruḥ dolg kos lesa, stvnem. swirōn (na)koliti, (na)količiti) veja, mladika, brst, poganjek, odrastek, kol: Fest. idr., surum unum unus ferre, tamen defendere possent Enn. ap. Fest., sic item quoniam simile est recto casu surus lupus lepus, rogant, quor non dicatur proportione[m] item suro lupo lepo Varr., vetera, ut cascus casci, surus suri Varr.