Franja

asȳlum -ī, n (gr. ἄσυλον) pribežališče, zavetišče, kakemu božanstvu posvečen kraj, kjer so preganjanci in zločinci dobili nedotakljivo zavetje: e fano Dianae servum suum, qui in illud asylum confugerat, abducit Ci., in fano lucoque eā religione et eo iure sancto, quo sunt templa, quae asyla Graeci appellant L., locum... asylum aperit L., asylum Iunonis V., Aesculapii T., asyla statuere T., vetustum asyli ius T. zavetno pravo.

auferō -ferre, abstulī, ablātum

I.

1. odnesti (odnašati), odpraviti (odpravljati), stran, vkraj spraviti (spravljati), stran da(ja)ti, stran vzeti (jemati): aufer manum! Pl. roko proč! auferre mensam Pl., vos haec intro auferte! Ter., auferre aulam in fanum Pl., multa palam domum suam auferebat Ci., fratrem suum... semianimem inter manus domum ablatum L., auferre ab ianua stercus Pl., sacra publica... ab incendiis procul L., Sopater de statua C. Marcelli vix vivus aufertur Ci., auferri ex proelio prope exsanguem L., inter manus e convivio tamquam e proelio auferri Ci. (o pijanem človeku), multos secum levis (aether) abstulit ignes Lucr., hi per dilectum alibi servituri auferentur T.; abs.: aufer! H. nà, vzemi! auferendi casus = ablativus: slovničarji; pesn.: deûm regnator nocte caecā caelum e conspectu abstulit Acc. fr., ore nostro caput incolume abstulisti Ph. si iz... žrela potegnil(o); refl. in med. = odpraviti se, oddaljiti se, preminiti, izginiti: te, obsecro hercle, aufer modo Pl., aufer te domum Pl., aufer te hinc Ter., se ipsos e conspectu nostro abstulerunt Ci., seque ex oculis avertit et aufert V., eripere se auferreque ex oculis Sen. ph., oculis sese abstulit Sil., conversisque fugax aufertur habenis V., pennis aufertur Olympum V. ali in silvam pennis ablata refugit V. ali (Perseus) aufertur in ortus O. odleti, ex oculis auferri T.

2. (o valovju, rekah, vetru idr.) zanesti (zanašati), odplaviti (odplavljati): tibi provectas auferet unda rates Pr., ne te citus auferat axis O., auferre calcaribus equum Sil., proventum optimum frumentorum fluvius improvisus... abstulit Aug.; poseb. pogosto v pass.: Crassipedis ambulatio ablata Ci. ep., in agris passim inundatis pecua ablata L., vento... celeriter e conspectu terrae ablati sunt L., auferor in scopulos O., impetu amnis ablati sunt Cu., (bubo)... traversus (poševno) aufertur Plin., milites... pavore fugientium auferebantur T. raztreseni po gozdovih.

3. pren.
a) s seboj potegniti, s seboj zanesti (zanašati), zavesti (zavajati): ne te auferant aliorum consilia Ci. ep., abstulere me velut de spatio Graeciae res L. so me odvrnile (od mojega predmeta), somnus... aufert intentum Veneri H., auferimur cultu O. premamlja (vara) nas oprava (nakit), quem inter equites... conturbatos alienus terror abstulerat Cu., aufert animum et digredi cogit contemplatio Plin., se inani verborum torrenti dare quasi tempestatibus quo volent auferendum Q., admiratione auferimur Q.
b) kaj (o)pustiti, nehati s čim, okaniti se česa: iurgium hinc auferas Pl. proč s..., cavillam aufer Pl., aufer nugas Pl. brez šale, aufer mi „oportet“ Ter. pusti tisto „treba je“, aufer istaec tua terricula Acc. ap. Non., aufer abhinc lacrimas Lucr., aufer frivolam insolentiam Ph.; z inf.: aufer me vultu terrere H.; abs.; insanis? aufer. Ter.

II.

1. s seboj vzeti (jemati) v dobrem ali slabem pomenu, večinoma pa v slabem = protizakonito ali s silo vzeti (jemati), odvze(ma)ti, odvleči, odnesti (odnašati), ugrabiti, oropati, ukrasti: securim atque lorum Ca. fr., commentarios quosdam Aristotelis Ci. s seboj domov vzeti (za branje), auri quinque pondo abstulit Ci., ea, quae apportarat, abstulerunt N., auferre observantibus etiam oculos L., Chio per vim signa pulcherrima dico (Verrem) abstulisse Ci., signa... ab Heio e sacrario Verres abstulit Ci., auferre pecuniam de sanctiore aerario Ci., aurum de medio L., pecuniam in ventre Ci. = pognati po grlu.

2. occ.
a) izsiliti (izsiljevati): Verrem HS quadringenties contra leges abstulisse Ci., potuit a Leonida nummorum aliquid auferre Ci. ep.
b) s kakim orodjem odvze(ma)ti = odrezati, odsekati, odbiti, tudi odtrgati: auriculam mordicus auferre Ci. ep. odgrizniti, caput auferre alicui V., L., Pers., dextram precantis abstulit O., linguam ei abstulit ense fero O.; pren. (kraj od kraja) ločiti, odločevati, oddeljevati: mare... Europam auferens Asiae (dat.) Plin., Armenia Euphrate amne aufertur Cappadociae Plin.; tako tudi o geografih: sunt et qui ulteriorem ripam Aethiopiae auferant annectantque Africae Plin.

3. pren.
a) odvze(ma)ti, vzeti, jemati, odtegniti (odtegovati): caligo rei faciem abstulit Cu., prospectum oculorum nubes pulveris abstulerat Cu., auferre regi caelestes honores Cu., hi ludi XV dies auferent Ci. bodo odvzele = bodo trajale 15 dni, auferre alicui vitam Ci., O., vitam data potione Q., ne cum sensu doloris aliquo... spiritus auferatur Ci., alicui non modo spem victoriae, sed etiam voluntatem defensionis auf. Ci., periculum omne auf. Ci. vse nevarnosti rešiti (koga), auferri periculo Plin. iun. iz nevarnosti rešiti se, auferte metūs V., cui timor aut cupido somnos aufert H., auf. curas H., auferat omnia irrita oblivio L., quae tibi membra pudorem abstulerunt O., auf. misericordiam, obsequia meliorum T., media orsa loquentis Stat. presekati (prestriči) govorečemu besedo, seči mu v besedo, abstulit virtus parricidam Fl. je rešila, auf. fugam Fl. beg onemogočiti, tuas et palatii tui auferre annonas Amm. tebi in tvojemu dvorjanstvu dohodke odtegniti.
b) occ. α) razdejati, pokončati, uničiti: mors Achillem abstulit H. je unesla, pobrala, Drusum matura mors abstulit Fl., auferat hora duos eadem O., quam (Ardeam) postquam barbarus ignis abstulit O., quodcumque fuit populabile, flammis Mulciber abstulerat O. β) odtujiti komu: longe hunc ab hoc genere auf. Ci.

III.

1. odnesti (odnašati) kaj kot sad svojega delovanja, truda idr. = dobi(va)ti, pridobi(va)ti si, doseči: pretium Pl., praemium Suet., de improbis viris auferri praemium et praedam decet Pl., ut illuc, quod me oras, impetratum ab eo auferam Pl., hicine ut a nobis tantum hoc argenti auferat? Ter., id inultum numquam auferent ali samo non sic auferent Ter. kazen za to jim ne uide, quis unquam ad arbitrum, quantum petiit, tantum abstulit? Ci., eo plus opis auferret, quo minus attulisset gratiae Ci., Quinctius a Scapulis paucos dies aufert Ci. dobi odloga malo dni, responsum auf. ab aliquo Ci., secum auf. gloriam sempiternam Ci., ut in foro statuerent (statuas), abstulisti Ci. si z vso silo dosegel, aufert Pacuvius docti famam senis H. si je pridobil glas, Tarquinius... pestiferum hins abstulit gaudium L.

2. povzeti kaj iz česa, sprevideti, spoznati: quis est in populo Romano, qui hoc non ex priore actione abstulerit (z ACI) Ci.

babilonski stolp frazem
1. (o pestri mešanici nečesa) ▸ Bábel tornya
Menda je tujcev kar četrtina, pravi babilonski stolp govoric, navad, kultur. ▸ Majdnem negyedrészben külföldiek, valóságos Bábel tornya, szokások és kultúrák zűrzavara.
V znanstvenem babilonskem stolpu je zaposlenih več kot 1300 znanstvenikov iz številnih evropskih držav, z njimi pa sodeluje okoli 600 gostujočih znanstvenikov iz držav članic EU, držav kandidatk in drugih držav. ▸ A tudományok Bábel tornya több mint 1.300 tudóst foglalkoztat számos európai országból, mintegy 600 vendégkutatóval az EU tagállamaiból, a tagjelölt országokból és más államokból.

2. (kraj z veliko jeziki) ▸ Bábel tornya
Evropska unija že pri sedanjem članstvu poka od prevodov in prevajalcev. Jutri bo babilonski stolp še bolj natrpan. ▸ Az Európai Unióban már a jelenlegi tagság mellett is roskadoznak a falak a fordításoktól és a fordítóktól. Holnaptól Bábel tornya még zsúfoltabb lesz.

balnéaire [balneɛr] adjectif kopališki; kopalni

station féminin balnéaire kopališki, letoviški kraj

balneario kopalen

balneario m kopališki kraj, kopališče, zdravilišče; Arg kopališče

basilicus 3, adv. -ē (izpos. βασιλικός) kraljévi, kraljevski = oblasten: edictiones, facinora Pl.; = prekrasen, sijajen: victus Pl., vitis Col., Plin. neka vrsta trte pri Dirahijcih, exornatus basilice, basilice se inferre, basilice agere eleutheria Pl.; šalj. pren.: ut ego interii basilice Pl. kako popolnoma. Od tod subst.

1. basilica -ae, f (βασιλική, sc. οἰκία ali στοά) bazilika, javna razkošna stavba s stebrišči (na rim. forumu ali v drugih mestih), namenjena sodnim sejam, opravljanju trgovskih poslov in raznim zborovanjem: Ci., Ap. Rim. bazilike so bile zgrajene po vzoru atenske sodilnice, ki se je imenovala βασιλική po „arhontu kralju“ (ἄρχων βασιλεύς), ki je predsedoval sodnim sejam. Prvo baziliko v Rimu je zgradil M. Porcij Katon (basilica Porcia) kot cenzor l. 185: L. Pozneje so v Rimu zgradili še več drugih bazilik, npr. basilica Opimia Varr., Iulia, Aemilia, Pauli Plin.; oznaka za kraj, ki se mnogo obiskuje: basilicam habeo, non villam, frequentia Formianorum Ci. ep.

2. basilicus -ī, m (sc. iactus) kraljevski met, najboljši met pri kockanju (talī): Pl.

3. basilicum -ī, n
a) (pre)krasno oblačilo: Pl.
b) v gr. obl. basilicon -ī, n kraljevi oreh, najboljša vrsta orehov: Plin. (= basilica nux Macr.).

battuto

A) agg. tepen, tolčen, kovan:
ferro battuto kovano železo
carne battuta stolčeno meso
a spron battuto pren. v diru, z vso hitrostjo
strada battuta zelo prometna cesta
un posto battuto dal vento vetroven kraj

B) m

1. kulin. sesekljana zelenjava

2. kulin. sesekljano meso (za nadev)

3.
terra battuta gradb. ilovnata tla, ilovnat pod

Baulī -ōrum, m (Βαῦλοι, po mitu iz βοῦς in αὐλή, ker naj bi Herkul ugrabljeno govedo spravil v Gerionove staje) Bavli, kraj, ki je obsegal več vil med Mizenom in Bajami v Kampaniji: Varr., Ci., Sil. — Prvotna obl. Boaulia (Boālia) -ium, n: Symm., Serv.

Bethlehem (Tert., Vulg.) ali Bethleem (Hier., Prud.: Bethlēēm) ali Bethlēm (Prud.), n, in-decl., tudi Bethlēhemum -ī, n (Hier.) Betlehem, Betleem, Betlem, trg Judovega rodu, rodni kraj Davida in Jezusa (zdaj Bayt Lahmi). Od tod adj. Bethleemicus 3 betleemski: Iuvenc.; Bethlemītis -e betlemski: Hier.; Bethle(e)miticus 3 betle(e)mski: Cassian., rura Hier.; subst. Bethlehemītēs -ae, m Betlehemec: Vulg.

bidental -ālis, n (bidēns dvorogljača, t.j. strela) znamenje strele, strelno znamenje, kraj, kamor je udarila strela in so ga potem z žrtvovanjem ovce (bidens) očistili prekletstva, posvetili in obdali z ograjo, podobno šapi (puteal); ker je bil posvečen, se ga nihče ni smel dotakniti: Nigidius ap. Non., Pers., Ap., bidental movere (dotakniti se in s tem oskruniti) H.

bìljega ž (ijek.), belega ž (ek.)
1. gl. biljeg
2. usoda: nemoj bježati od svoje -e
3. rok, termin: Crnogorci njemu vjeru daju, i -u
4. stati na -u biti pripravljen za boj, za tekmovanje; izići na -u priti na kraj dvoboja, tekmovanja; ostaviti svoju -u pustiti za seboj vidno sled

bivališč|e srednji spol (-a …) die Wohnstätte; kraj: der Wohnort, der Wohnsitz (stalno ständiger, Hauptwohnsitz)
bivališč za stare dni der Alterswohnsitz
(kraj bivanja) trenutno: der Aufenthaltsort
zasilno bivališč die Notunterkunft, die Behelfsunterkunft
živalstvo, zoologija der Wohnbau

bližnji pridevnik
1. (o prostorski oddaljenosti) ▸ közeliOgenj je popolnoma uničil dve hiši in se razširil na vsaj 14 bližnjih stavb. ▸ A tűz két házat teljesen elpusztított és legalább 14 közeli épületre terjedt át.
Živila kupujem v bližnji trgovini. ▸ Az élelmiszert a közeli boltban vásárolom.

2. (o časovni oddaljenosti) ▸ közelgő, közelVisoke prodajne rasti ni pričakovati tudi v bližnji prihodnosti. ▸ A közeljövőben sem várható az értékesítés nagymértékű növekedése.

3. (o povezanem izvoru) ▸ közeliNe, nobeden od mojih staršev niti bližnjih sorodnikov ni glasbenik. ▸ Nem, egyik szülőm vagy közeli rokonom sem zenész.
Cedre so predstavnice družine borovk in so v bližnjem sorodu z macesnom. ▸ A cédrusok a fenyőfélék családjába tartoznak és közeli rokonságban állnak a vörösfenyővel.

4. (o navezanosti, odnosu) ▸ közeliŠtevilko mobilnega telefona naj otroci posredujejo le družinskim članom in bližnjim prijateljem. ▸ A gyerekek csak a családtagoknak és a közeli barátoknak adják meg a mobiltelefonszámukat.
5. (o posnetku) ▸ közeli, közelKamere naredijo bližnje posnetke registrskih tablic vozil, ki vstopajo v območje. ▸ A kamerák közeli felvételeket készítenek a területre behajtó járművek rendszámtábláiról.Naprava je na Zemljo poslala prve bližnje fotografije Luninega površja. ▸ A berendezés visszaküldte a Földre a Hold felszínéről készített első közeli felvételeket.

boārius (bovārius) 3 (bōs) goveden, goveji, volovji, volovski: forum boarium Varr., L., Val. Max., Plin., T. ali forum bovarium Varr., Ci., L. Volovski trg v Rimu med Velabrom, velikim cirkusom in Tibero: boarium forum Romae dicebatur, quod ibi venderentur boves P. F., prim.: pontibus et magno iuncta est celeberrimo Circo area, quae posito de bove nomen habet O.; arva boaria Pr. (nekateri bovaria) kraj, kjer je bil pozneje veliki cirkus, lappa boaria Plin. neke vrste repinec, volovski repinec.

Bōiī² -ōrum, m Boji, tarbelski kraj v Akvitaniji: Paul. Nol.

Bona dea, pesn. Bona dīva Dobra boginja, staroitalska boginja rodovitnosti in rasti, katero so rim. ženske častile kot zaščitnico čistosti. Njen praznik so obhajale dvakrat v letu: 1. maja, zlasti pa v začetku decembra, ko so v hiši najvišjega oblastnika v navzočnosti Vestalk boginjo prosile za blaginjo in srečo rim. ljudstva; moškim nedostopni kraj, kjer so obhajale to bogoslužje, se je imenoval opertum: Ci., Iuv. idr., sacrae Bonae maribus non adeunda deae Tib., fugat e templis oculos Bona diva virorum O., Bonae in aede deae O.

bòravīšte s bivališče: stalno boravište; mjesto -a kraj bivanja

Boterdum -ī, n Boterd, kraj blizu mesta Bilbilisa: Mart.

būcinum -ī, n (būcina)

1. glas troblje, glas roga: bucini sonus Plin., ad bucinum recurvae (conchae) Plin.; ad bucinum Dig. kraj v Rimu na drugi strani Tibere:

2. morska troblja, lupinar za bagrenje: Plin.

Burdigala -ae, f Burdigala, prastaro mesto Biturigov Viviskov v Akvitaniji, rojstni kraj pesnika Avzonija (zdaj Bordeaux): Mart., Eutr., Aus., Amm. Od tod adj. Burdigalēnsis -e burdigalski, iz Burdigale: discipulus Sid.